Posterji za zbiratelje

Kratka zgodovina posterjev (plakatov) z značilnimi primeri

Ob različnih slikanicah na tem mestu predstavljamo tudi različne sorodne medije. Poster kot umetniška kombinacija besedila in slike, ki ju povezuje bolj ali manj domiselno oblikovanje, vsekakor spada v to skupino. Čeprav je osnovni namen posterja (oziroma plakata, kot mu tudi rečemo) obveščati, so skozi njegovo zgodovino, tesno povezano z napredovanjem tehnike tiska, k razvoju posterjev veliko prispevali številni pomembni ustvarjalci in tako nekateri izvirni posterji med zbiralci dosegajo cene, primerljive z umetniškimi slikami.

Sprva je bil tisk predrag za posterje, ki so oglaševalcu vendarle predstavljali najprej strošek in šele potem morebitno povračilo finančnega vložka. Litografija, kot najkakovostnejša oblika barvnega tiska, je bila za posterje preprosto prepočasna in predraga. Vsako barvo so namreč odtisnili posebej, vmes sušili pole, jih ponovno nastavljali in upali, da se bo na koncu vse skupaj sestavilo v prepoznavno celoto. Pri tem je šlo tudi za trideset in več plasti odtisov. Oglaševalci so se tako posluževali cenejših možnosti z malo barvami in preprosto grafiko.

Šele v 80. letih 19. stoletja je po zaslugi inovativnega pristopa Julesa Chereta (1836-1932) prišlo do preboja na tem področju - v le treh plasteh (praviloma rumeno, rdečo in modro) so lahko odtisnili katerikoli barvni odtenek, vključno z različnimi stopnjami prosojnosti. Grafika je lahko postala privlačna, pisana, razgibana in cenovno dostopna.

Tule je nekaj posterjev Julesa Chereta:

Oglas za zabavišče, ki je danes znano po vsem svetu.

Olympia je bila seveda restavracija.

Pippermint je mentolov liker. Kot lahko vidimo že sedaj, je slika nasmejane ženske na posterjih skoraj obvezna.

Podrobnejši pregled dela Jules Chereta in zgodnjega razvoja posterjev smo zapisali na tem mestu:

http://slikanice.blogspot.com/2015/08/stari-posterji-in-jules-cheret.html

Posterji Henrija de Toulouse-Lautreca

Sloviti post-impresionist, nekaj časa tudi slikar z najdražjo prodano sliko vseh časov, je ob slikanju, karikiranju in ilustriranju precej energije namenil tudi posterjem.

Niti on ni mogel mimo Moulin-Rougea. Ta poster velja za enega najslavnejših sploh. Pravzaprav je z njim poster praktično postal umetniška zvrst, začele so se razstave plakatov in prava plakatna vročica, ki je trajala približno do 1. svetovne vojne.

Divan Japonais je bila svoj čas zelo trendovska kavarna.

Tole pa je bil oglas za konfete iz papirja, ki so jih oglaševali za raznolikejšo, cenovno ugodnejšo in predvsem varnejšo različico konfetov. Prej so jih namreč delali iz mavca! Dobro ohranjen original iz leta 1897 je vreden približno dva tisočaka.

Alphonse Mucha

Ta češki umetnik je zaslovel s svojim delom v Parizu, prav v obdobju razcveta posterja. Njegov barvit slog z izjemnim občutkom za podrobnosti in okrasje v Art Nouveau stilu je bil za plakate kot nalašč.

Seveda vsi poznamo najslavnejšo igralnico na svetu.

Tudi na poster za sloviti šampanjec se je podpisal Mucha.

Del zgodovine plakatov so danes že pozabljene cigarete Job. Na prav vseh slikah vidimo lepe mlade ženske.

Leonetto Cappiello

Ko so se Cheret, Toulouse-Lautrec in Mucha umaknili s scene in posvetili slikanju, je v ospredje prišel Cappiello. Njegov pristop je prinesel pomembne, skoraj revolucionarne spremembe v oglaševanju. Pri tem je imela pomemben vpliv njegova preteklost karikaturista. Odločil se je zavreči ljubke detajle, poenostaviti oblikovanje in poudariti kontraste. Liki na njegovih posterjih dobesedno štrlijo iz ozadja.

Thermogene je bilo očitno nekakšno zdravilo, ki je 'pogrelo'. Morda sirup?

Testenine Baroni.

In seveda kozarček ali kar sodček konjaka za konec. Kot vidimo, je Cappiello v plakate vnesel humor in druge načine zbujanja pozornosti, ki ni slonela zgolj na privlačni podobi.

Jean D'Ylen

Ko so se oglaševalci zaradi političnih razlogov med vojno odpovedali Cappiellu, je prišel na vrsto D'Ylen (s pravim imenom Jean Paul Beguin). Cene izvirnikov njegovih plakatov se danes prav tako gibljejo okrog tisoč evrov.

Slogovno in vsebinsko je imel precej skupnega s Cappiellom. V tej humorni reklami za športno opremo je to povsem jasno.

Tudi v predstavitvi sladkarij ne gre brez dramatičnega kontrasta in drznih oblikovnih posegov.

Tole je le eno iz serije oglasnih sporočil za portovec.

Kako pa so na plakate, oziroma posterje gledali na drugi strani Luže?

Jessie Wilcox Smith

Takole je ena najpomembnejših ilustratork iz ZDA (predstavitev njenega videnja knjige Onkraj Severnega vetra je tule) predstavila javnosti Rdeči križ in njegovo vlogo ob koncu 2. svetovne vojne.

Tudi zbiranje denarja za lačne otroke v Evropi je bilo treba upodobiti s posterjem.

Tole je nekoliko bolj tipičen oglas, sicer tehnično gledano ne ravno poster, a blizu, s katerim je Jessie Wilcox Smith predstavila novo milo.

Coles Phillips

Tudi ta ilustrator in oblikovalec spada v zlato dobo ameriške ilustracije.

Gumijevi bonboni s sadnim okusom.

Plakat za oglaševanje nogavic, ki se ne strgajo.

In še oglas za knjigo.

Louis John Rhead

Kljub britanskemu poreklu in šolanju v Londonu in Parizu tudi on velja za ameriškega ustvarjalca.

Katransko milo se že od sredine 19. stoletja uporablja za lajšanje številnih težav s kožo in lasmi.

Tudi v posterju za parfum vidimo, da se je Rhead, ki smo ga omenili že tako kot ilustratorja (Otok zakladov), kot oblikovalca knjižnih kazalk, rad naslonil na tradicijo posterjev z več dekorativnimi elementi.

S plakatom za novo čistilo zaključujemo izlet po zgodovini posterjev. Sčasoma boo gotovo dodali še več primerov. Vlogo Nemcev, na primer smo povsem izpustili. V bližnji prihodnosti bo to treba vsekakor popraviti.