Monday, 19 June 2017

Undina - Friedrich de la Motte Fouqué in Ludwig Ferdinand Schnorr von Carolsfeld

Ludwig Ferdinand Schnorr von Carolsfeld: Undina


Undina Friedricha de la Motte Fouquéja je bila ena najbolj branih knjig v 19. stoletju. Čeprav jo je George MacDonald označil za najlepšo med vsemi pravljicami, je (kot številne druge pravljice) bila tudi Undina napisana za odraslo publiko. Friedrich de la Motte Fouqué, nemški romantik francoskih korenin, je napisal števolna druga dela, a nobeno drugo ni doseglo Undine, pa tudi ta uspešnica mu ni prinesla mirne in bogate starosti, saj je umrl relativno reven in pozabljen.

No, Undina, vodni duh, nekakšna povodna deklica, v pozabo vendarle ni nikoli utonila. Zgodba o lepotici, ki s pomočjo prevare in čarobnih sil omreži viteza in si s poroko pridobi nesmrtno dušo, sicer nedosegljivo pravljičnim bitjem, je navdihnila številne umetnike, ki so jo upodobili tako v literaturi kot glasbi, seveda pa je bila tudi hvaležna tema za slikarje in ilustratorje.

Prav po ilustracijah morda najlažje odkrijemo kako je publika sčasoma začela Undino dojemati kot zgodbico za otroke, ki kljub občsno malo mračnejšim tonom in nesrečnemu koncu nagovarja predvsem kar je otroškega v nas. Prve izdaje knjige o Undini so bile brez slikovnega materiala ali zgolj s sliko na naslovnici, danes predstavljena knjiga pa ponuja kar okroglih 20 celostranskih ilustracij Ludwiga Ferdinanda Schnorra von Carolsfelda (1788-1853).

Vse objavljene slike so v javni lasti, izvirnike pa je mgoče videti v Sloveški narodni galeriji v Bratislavi.




















Ludwig Ferdinand Schnorr von Carolsfeld je bil slikar s klasično izobrazbo, kar se na ilustracijah, nastali leta 1819, čeprav se je odločil za črtno risbo, tudi vidi. Izšel je iz družine z bogato umetniško tradicijo, posebej veliko je bilo slikarjev in graverjev. Čeprav rojen Nemec, se je že pri 16 letih preselil na Dunaj, kjer je živel do smrti.

Rad je potoval po Švici, Nemčiji in Avstriji, rad povezovali so ga s skupino Lukasbund, ki je odločno zavračala Neoklasicizem, vendar se za razliko od članov Lukasbunda ni nikoli odrekel povezavam z Akademijo, ki jo je želel kasneje tudi voditi, a mu princ Metternich tega ni dovolil. Kasneje je s pomočjo nadvojvode Johana Avstrijskega vodilni položaj le prevzel.

Eden njegovih najbolj znanih učencev je bil Moritz von Schwind, po Ludwigu in njegovem bratu Juliusu pa se danes imenuje ena od ulic na Dunaju: Schnorrgasse.




























Monday, 29 May 2017

Janko in Metka - Richard Scholz

Christian Wilhelm Ernst Richard Scholz (1860-1939) je bil nemški slikar in ilustrator, znan portretist, ki se je izobraževal v Berlinu in Munchnu ter kasneje nekaj let preživel kot profesor na slovitih univerzah v Dresdnu in Munchnu, kjer je pomagal izobraziti celo vrsto vrhunskih likovnih ustvarjalcev.

Ena njegovih posebnosti so bile tudi ilustracije slikanic za otroke in tule imamo zelo dobro ohranjen primer slikanice o Janku in Metki, kjer je lepo videti odlično Scholzevo tehniko in seveda realističen slog, značilen za nemške ilustratorje z začetka 20. stoletja.



Prikazane slike so iz nizozemske izdaje (založba Van Holkema & Warendorf, Amsterdam), objavljene v letu 1905:




















To je bila knjiga Janko in Metka kot si jo je zamislil Richard Scholz, eden najupspešnejših nemških slikarjev in ilustratorjev svojega časa.















































Sunday, 30 April 2017

Ex Libris

Kaj je ex libris?


Takoj po izumu tiska se je pojavila težava s knjigami, ki je nismo odpravili vse do danes. Marsikdo si jo rad sposodi, pa jo nato pozabi vrniti. Ex libris (v prevodu 'iz knjig' ali 'iz knjižnice') je pri tem lahko v dragoceno pomoč. Tako dragoceno, da so ljudje začeli ob knjigah zbirati tudi ex librise.

Dejansko je ex libris listič vstavljen v knjigo, na njem pa je napis, ki označuje lastništvo. Danes v knjižnicah to počnejo s posebnimi nalepkami in žigi, če piskajočih domislic niti ne omenjamo, a je lepota ex librisov vendarle takšna, da bi jih bilo škoda pozabiti. S sodobnimi metodami personalizacije in vrhunskega tiska po dostopni ceni si vsak lahko omisli svojo oznako (ali več njih, na domačih omarah imamo povečini več kot eno samo knjigo), zato tokrat predstavljamo nekaj klasičnih ex librisov -  v nostalgičen poduk in navdih.



Albert Pieter Hahn (1877-1918)


Allan Wyon (1843-1907)


Charles William Sherborn (1831-1912)


Dugald Stewart Walker (1883-1937)


Edmund Henry Garrett (1853–1929)


Edward Penfield (1866–1925)


Edwin Davis French (1851–1906)


Emil Doepler, mlajši (1855–1922)


Ephraim Moses (Moshe) Lilien (1874–1925)


Franz von Bayros (1866–1924) je najbolj znan po erotičnih motivih, ki so (razumljivo) med najbolj priljubljenimi med zbiralci.



David Henry Souter (1862-1935), avstralski slikar in ilustrator, ki ga danes uvrščamo v smer Art Nouveau, je imel zelo rad morske deklice. Tudi različna mitološka bitja, pogsta še iz časov, ko so bili na exlibrisih najpogostejši grbi in podobne oznake, so zelo všeč zbiralcem, ki se včasih specializirajo zgolj za en motiv.



Walter Crane (1845-1915) je še en predstavnik Arto Nouveaua.Tudi njegov ex libris je iz zbirke Alexa Turnbulla. Kot lahko vidimo, je svojo ilustracijo zasnoval kot rebus, ki naj bi dal priimek lastnika:  'turn bull' = 'obrni, zasukaj bika'). Sam Crane s eje včasih prav tako podpisal v obliki rebusa: kot majhna sličica žerjava, pod katero je začetnica W.


Gustav Adolf Closs (1864-1939)


Gustavo Borzaga (1884-1920)


Louis Rhead (1857-1926)


Maximilian Liebenwein (1869-1926)


Robert Anning Bell (1863–1933)



Sidney Lawton Smith (1845–1929) je zgornji ex libris narisal za harvardsko knjižnico, spodnjega pa za znanega ornitologa (ornitologija preučuje ptice) Ruthvena Deana, ki je bil tudi sam zbiralec exlibrisov.



Sicer črnobela ilustracija je bila kasneje ročno pobarvana, za kar je poskrbela Ellen "Nellie" Grant (1855-1922), tretji otrok in edina hči generala in ameriškega predsednika Ulyssesa Granta.


Thomas Bewick (1753-1828) je bil eden najbolj raznovrstnih grafičnih umetnikov druge polovice 18. stoletja. Sčasoma se je specializiral za ilustracije in zgornja oznaka za knjigo je le eden izmed številnih primerov njegove spretnosti rezbarjenja lesa. Ste opazili vrezljano začetnico D?

Bewicka najbolj poznamo po njegovih knjigah Angleške ptice (1797) in Zgodovina štirinožcev (1790). Prav tako je ilustriral več izdaj Ezopovih basni.


Erich Büttner (1889 -1936), nemški slikar, pripadnik dinačnega ekspersionizma, je zgornji exlibris leta 1917 izdelal za slovitega Alberta Einsteina.


Lewis Carrol (1832-1898)  s pravim imenom Charles Lutwidge Dodgson je seveda danes najbolj znan po svoji Alici v Čudežni deželi, manj ljudi pa ve, da je prvo Alice ilustriral kar sam.


Ernest James "Monty" Cross (1880-1942), eden učencev legendarnega Howarda Pylea je zgornji exlibris izdelal po naročilu za Jacka Londona na željo avtorja samega, ki je predlagal tudi motiv. Volk je gotovo najprepoznavnejša asociacija na slavnega avtorja pustolovskih romanov. Ob ušesic so dodane še krplje, eden simbolov Aljaske, Londonovega najbolj priljubljenega prizorišča.

Sedaj, ko smo videli ex librise v številnih različicah, se lahko vprašamo, ali so takšni listki zares zalegli. Povsem dovolj gotovo niso bili, v nekaterih primerih so izposojevalci knjigo zadržali pač z ex librisom vred. Da bi jih lastniki bolj prestrašili, so tako poskušali udi z opozorilnimi napisi. V ZDA so tako bile predvsem proti koncu 19. stoletja v modi pesmi, kjer so bolj ali manj posrečene rime opozarjale pred posledicami, ki te lahko doletijo ob nevestnem ravnanju s knjigo.

Pravzaprav so nekateri ex librisi že v srednjem veku pretili kar s pravimi prekletstvi! No, drugi pa so namesto trkanja na človeško vest ubrali drugačno pot - knjige so preprosto priklenili na mize v srednjeveških knjižnicah - z verigo ...