Ex Libris

Kaj je ex libris?

Takoj po izumu tiska se je pojavila težava s knjigami, ki je nismo odpravili vse do danes. Marsikdo si jo rad sposodi, pa jo nato pozabi vrniti. Ex libris (v prevodu 'iz knjig' ali 'iz knjižnice') je pri tem lahko v dragoceno pomoč. Tako dragoceno, da so ljudje začeli ob knjigah zbirati tudi ex librise.

Dejansko je ex libris listič vstavljen v knjigo, na njem pa je napis, ki označuje lastništvo. Danes v knjižnicah to počnejo s posebnimi nalepkami in žigi, če piskajočih domislic niti ne omenjamo, a je lepota ex librisov vendarle takšna, da bi jih bilo škoda pozabiti. S sodobnimi metodami personalizacije in vrhunskega tiska po dostopni ceni si vsak lahko omisli svojo oznako (ali več njih, na domačih omarah imamo povečini več kot eno samo knjigo), zato tokrat predstavljamo nekaj klasičnih ex librisov -  v nostalgičen poduk in navdih.

Albert Pieter Hahn (1877-1918)

Allan Wyon (1843-1907)

Charles William Sherborn (1831-1912)

Dugald Stewart Walker (1883-1937)

Edmund Henry Garrett (1853–1929)

Edward Penfield (1866–1925)

Edwin Davis French (1851–1906)

Emil Doepler, mlajši (1855–1922)

Ephraim Moses (Moshe) Lilien (1874–1925)

Franz von Bayros (1866–1924) je najbolj znan po erotičnih motivih, ki so (razumljivo) med najbolj priljubljenimi med zbiralci.

David Henry Souter (1862-1935), avstralski slikar in ilustrator, ki ga danes uvrščamo v smer Art Nouveau, je imel zelo rad morske deklice. Tudi različna mitološka bitja, pogsta še iz časov, ko so bili na exlibrisih najpogostejši grbi in podobne oznake, so zelo všeč zbiralcem, ki se včasih specializirajo zgolj za en motiv.

Walter Crane (1845-1915) je še en predstavnik Arto Nouveaua.Tudi njegov ex libris je iz zbirke Alexa Turnbulla. Kot lahko vidimo, je svojo ilustracijo zasnoval kot rebus, ki naj bi dal priimek lastnika:  'turn bull' = 'obrni, zasukaj bika'). Sam Crane s eje včasih prav tako podpisal v obliki rebusa: kot majhna sličica žerjava, pod katero je začetnica W.

Gustav Adolf Closs (1864-1939)

Gustavo Borzaga (1884-1920)

Louis Rhead (1857-1926)

Maximilian Liebenwein (1869-1926)

Robert Anning Bell (1863–1933)

Sidney Lawton Smith (1845–1929) je zgornji ex libris narisal za harvardsko knjižnico, spodnjega pa za znanega ornitologa (ornitologija preučuje ptice) Ruthvena Deana, ki je bil tudi sam zbiralec exlibrisov.

Sicer črnobela ilustracija je bila kasneje ročno pobarvana, za kar je poskrbela Ellen "Nellie" Grant (1855-1922), tretji otrok in edina hči generala in ameriškega predsednika Ulyssesa Granta.

Thomas Bewick (1753-1828) je bil eden najbolj raznovrstnih grafičnih umetnikov druge polovice 18. stoletja. Sčasoma se je specializiral za ilustracije in zgornja oznaka za knjigo je le eden izmed številnih primerov njegove spretnosti rezbarjenja lesa. Ste opazili vrezljano začetnico D?

Bewicka najbolj poznamo po njegovih knjigah Angleške ptice (1797) in Zgodovina štirinožcev (1790). Prav tako je ilustriral več izdaj Ezopovih basni.

Erich Büttner (1889 -1936), nemški slikar, pripadnik dinačnega ekspersionizma, je zgornji exlibris leta 1917 izdelal za slovitega Alberta Einsteina.

Lewis Carrol (1832-1898)  s pravim imenom Charles Lutwidge Dodgson je seveda danes najbolj znan po svoji Alici v Čudežni deželi, manj ljudi pa ve, da je prvo Alice ilustriral kar sam.

Ernest James "Monty" Cross (1880-1942), eden učencev legendarnega Howarda Pylea je zgornji exlibris izdelal po naročilu za Jacka Londona na željo avtorja samega, ki je predlagal tudi motiv. Volk je gotovo najprepoznavnejša asociacija na slavnega avtorja pustolovskih romanov. Ob ušesic so dodane še krplje, eden simbolov Aljaske, Londonovega najbolj priljubljenega prizorišča.

Sedaj, ko smo videli ex librise v številnih različicah, se lahko vprašamo, ali so takšni listki zares zalegli. Povsem dovolj gotovo niso bili, v nekaterih primerih so izposojevalci knjigo zadržali pač z ex librisom vred. Da bi jih lastniki bolj prestrašili, so tako poskušali udi z opozorilnimi napisi. V ZDA so tako bile predvsem proti koncu 19. stoletja v modi pesmi, kjer so bolj ali manj posrečene rime opozarjale pred posledicami, ki te lahko doletijo ob nevestnem ravnanju s knjigo.

Pravzaprav so nekateri ex librisi že v srednjem veku pretili kar s pravimi prekletstvi! No, drugi pa so namesto trkanja na človeško vest ubrali drugačno pot - knjige so preprosto priklenili na mize v srednjeveških knjižnicah - z verigo ...