Slikanice za otroke (in odrasle): Biblijske zgodbe

Biblijske zgodbe tete Lojzke

Tri biblijske zgodbe iz zbirke tete Lojzke (Aunt Louisa) so slikanica, ki je grafično zagotovo delo več ustvarjalcev, a se, kot je bilo ob koncu 19. stoletja običajno, pod svoj izdelek niso podpisali. Kot graver je naveden le Martin Kronheim (nekaj njegovega smo že predstavili), glede na tedanji način tiska gotovo najpomembnejši med vsemi.

Če je namreč znal ilustrator še tako lepo risati, je končno podobo sliki dala še bolj ali manj trda roka graverja. Tehnološko se je v 19. stoletju pri tisku marsikaj spremenilo in znali so natisniti že prav lepe barvne ilustracije, a podrobnejši ogled posamezne strani pokaže, da so imeli z nastavljanjem plošče še precej težav.

Ko so namreč natisnili vsako od treh barv posebej, so morali sneti pole, jih dovolj posušiti, da pri naslednji plasti ni prišlo do packanja, premazati plošče z naslednjo barvo in ponoviti vajo. Pri tem je prihajalo do odstopanj kakega milimetra in to je na koncu tudi vidno. Vseeno so bili tiskarji na izdelke, kot so tokrat predstavljene Biblijske zgodbe, lahko po pravici ponosni.

Knjiga prinaša tri zgodbe: o kralju Davidu, Jožefu in njegovih bratih ter o čudežih (božje) previdnosti.

Zgodba o kralju Davidu

Kralj David velja za enega utemeljiteljev izraelske države. Šesterokraka zvezda v zastavi Izraela se po njem imenuje Davidova zvezda. Kot mladenič je bil zgolj pastir, čigar največja zabava je bilo petje in igranje na harfo. Toda že kmalu se je pokazalo, da so mu namenjene velike reči, saj je obranil svojo živino tako pred medvedom kot pred levom.

Njegovi starejši bratje so bili v vojski kralja Savla, ko je prišel vojake izzivat mogočni Golijat. David se je šel ponudit, da sam obračuna z orjakom. Res ga je premagal (s pračo) in postal kraljevi ljubljenec. Toda Savel je kasneje postal ljubosumen na Davida, zato se je mladenič pred tedanjim izraelskim kraljem umaknil v hribe.

Tja mu je sledilo veliko ljudi in po Savlovi smrti je ljudstvo Davida prosilo, naj on zasede prestol. Postal je mogočen kralj, a brez napak tudi on ni bil. Nekoč je opazil lepotico in si jo dal pripeljati v spalnico (čeprav si je že ustvaril družino in tudi ona, Betseba, je bila poročena). Betseba je z njim zanosila, David pa je naročil svojemu vojskovodji naj njenega moža pošlje na najnevarnejše položaje, kjer so ga kmalu ubili.

Tako si je David prilastil tujo ženo, pa tudi božji srd. Več sinov mu je umrlo, ko pa je še sam prišel na vrsto, ga je nasledil prav Betsebin (čeprav ne najstarejši) sin. To je bil še en legendaren mož v zgodovini Izraela - kralj Salomon.

Jožef in njegovi bratje

Jožef je bil najmlajši Jakobov sin. Večkrat se mu je sanjalo, da se mu drugi klanjajo in bratje, kar deset jih je imel, so mu to zamerili. Zamerili so tudi očetu, ki je imel Jožefa za svojega ljubljenčka in mu je celo podaril svoj lepi dolgi plašč. Nekega dne so ga zato prodali trgovcem s sužnji in očetu rekli, da so Jožefa raztrgale zveri.

Jožef je postal suženj poveljnika faraonovih stražarjev. Toda poveljnikova žena je poskušala zapeljati Jožefa, in ko ji ni uspelo, potožila, da je on napadel njo. Jožefa so zaprli in tam je dvema drugima zapornikoma razložil njune sanje. Prvemu, točaju, naj bi faraon odpustil, drugemu, peku, pa dal odsekati glavo.

Res se je tako zgodilo. Ko se je čez nekaj časa faraonu nekaj nenavadnega sanjalo, mu je točaj povedal za Jožefa. Jožef je faraonu napovedal, da prihaja obdobje sedmih bogatih letin, ki jim bo sledilo obdobje sedmih slabih žetev. Svetoval mu je, naj si napravi veliko zalog in faraon je nasvet upošteval.

Res se je tako zgodilo in med slabimi letinami so prišli za hrano prosit tudi Jožefovi bratje, ki pa ga niso spoznali. Od njih je izvedel, da seje med njegovo odsotnostjo rodil še eden - Benjamin. S preizkusom (v Benjaminovo prtljago je dal podtakniti svojo srebrno kupo) je ugotovil, da njegovi bratje niso več tako slabi ljudje kot so bili, zato jim je odpustil.

Svoj vpliv je izkoristil za to, da je dal v Egipt pripeljati Jakoba z vso družino (nekateri izmed bratov so se že poročili in dobili otroke, imeli so tudi služabnike), ki je štela že kakih 70 članov. Dobili so dobro zemljo in Jožef je lepo poskrbel za vse. Napoved, da se mu bodo klanjali, se je v celoti uresničila.