Tuesday 26 March 2024

Frank Adams, izmuzljivi umetnik

Kdo  je bil Frank Adams?

Tokrat bi se radi posvetili Franku Adamsu, britanskemu umetniku, ki je preboj dosegel z ilustracijami Alice v Čudežni deželi leta 1912 in nato ilustriral kopico slikanic, predvsem za založbo Blackie.

Vendar o njem dejansko skoraj ni uporabnih podatkov. Slikal je tudi krajine in razstavljal risbe in akvarele v galeriji Walker v Londonu med leti 1923 in 1935, nanj naj bi najbolj vplivala sodobnika John Hassall in Cecil Aldin. S Hassallom, ki je prav tako veliko sodeloval z založbo Blackie sta pri več projektih tudi sodelovala.

Franka Adamsa odlikujejo čiste linije in žive barve, posebej izstopajo njegove upodobitve živali in različnih prizorov iz narave.

Zanimivo je, da s tem imenom najdemo še vsaj dva umetnika, a oba Američana. Bolj znan je Frank Adams, slikar in ilustrator, ki se je rodil leta 1914 in umrl 1987. Po slogu je podoben zgoraj omenjenemu, celo podpisa sta podobna, a njuna dela je seveda moč ločiti predvsem po letnicah.

Drugi Franka Adams je še bolj zanimiv, saj ima isti letnici rojstva in smrti, a je živel v Massachusettsu, kjer se je šolal za strojnika, nato pa zaposlil kot tesar in kolar. Vse življenje se je ukvarjal z rezbarjenjem in zaslovel predvsem z izdelovanjem lesenih vab. Bil je tudi navdušen lovec, kar bi se lepo ujemalo z ilustracijami prvega Franka Adamsa, če ju ne bi ločeval ocean. Njegovi izdelki iz lesa (na primer obtežilniki, okrasne zagozde za vrata, vetrnice, skice za rezbarske vzorce, itd.) so na ogled v kar nekaj muzejih, občasno se pojavijo tudi na dražbah.

Žal več o Franku Adamsu, ilustratorju, ki je narisal toliko lepih risb, ne moremo dodati. Če se kdaj pojavi kaj novega o njegovem življenju, bomo seveda dodali, do takrat pa uživajmo v njegovih delih.

https://frank-adams.weebly.com/

To je to.

Sunday 25 February 2024

Robert Anning Bell

Robert Anning Bell: slikar, ilustrator, oblikovalec in še in še


R. Anning Bell (1863-1933) se je rodil v premožni družini. Njegov oče je bil trgovec s sirom, stric pa arhitekt, pri katerem je Robert nabiral prvo umetniško znanje kot vajenec, oz. pripravnik. Po dveh letih se je vpisal na univerzo, preizkusil več umetniški smeri, za leto dni zavil še v Pariz in diplomiral na Kraljevi akademiji. Kot številni njegovi sodobniki je za nekaj časa odpotoval v Italijo, kjer so ga navduševali renesančni slikarji.

Robert Anning Bell je bil po 'osnovni' izobrazbi slikar in slikarstvu je ostal zvest do smrti. Celo olje je ostalo njegov najljubši medij, čeprav se ni branil niti vodenih barv ali tempere. Po drugi strani je težko najti tako raznolikega umetnika, ki je obvladoval ne le različne oblike umetniškega izražanja (arhitektura, relief, dekorativna umetnost, grafično oblikovanje, obarvano steklo), ampak je bil povsod tudi zelo dober in ne nazadnje iskan.

Za njegov prvi poklicni preboj velja izdelava cerkvenega oltarja in sakralni elementi so ostali v njegovi ponudbi prav tako vse do konca. Še danes je videti njegova obarvana stekla, mozaike in druge elemente v cerkvah in celo v britanskem parlamentu.

Lepotica in Zver (zbirka Banbury Cross)

Nas seveda zanima predvsem kot ilustrator. Če velja oblikovanje oltarja za preboj, je z ilustracijami, ki se jih je lotil takoj po kočanem študiju, naredil odločilen korak naprej. Serija Banbury Cross, v kateri so predstavljene nekatere največje klasike iz sveta otroške literature, je njegovo ime naredila tako prepoznavno in mu odprla toliko vrat, da mu dela po prvih knjigah, ki jih je tudi ilustriral (kasneje je bil le še oblikovalec) ni zmanjkalo. Nenehno je dobival naročila za knjižne oznake (ex libris) in portrete, hkrati pa je še poučeval na različnih univerzah, kjer se je pač pokazala priložnost.


Pogumni krojaček (Grimmove pravljice)

Robert Anning Bell je bil poročen dvakrat, a je umrl brez otrok. Za seboj je zapustil zavidljiv in vpliven opus. Še več o njem: https://robert-anning-bell.weebly.com/

Wednesday 31 January 2024

William Makepeace Thackeray

William Makepeace Thackeray, znan pisatelj in neznan, a nadarjen ilustrator

William Makepeace Thackeray (1811-1863) je bil uspešen angleški novelist, ki svojo slavo in uspeh lahko dolguje predvsem delu Sejem ničevosti, katerega prvo izdajo je tudi ilustriral. Na tem mestu se je znašel ravno zaradi svojega risarskega talenta, ki ga žal ni nikoli zares razvil.


Avtoportret kot karikatura

William se je rodil britanskemu uradniku v Indiji. Njegov oče je umrl, ko je imel William komaj štiri leta in leto kasneje so ga že poslali v domovino, kjer se mu je pet let kasneje pridružila znova poročena mati.

Thackerey je preizkusil več šol, tudi Cambridge, a ni bil nikjer posebej uspešen ali zadovoljen, tudi kakega naziva ni dosegel. Ob polnoletnosti je podedoval zajetno premoženje po očetu in ga po hitrem postopku zapravil v igralnicah in sumljivih naložbah. V Parizu je spoznal siromašno Irko, s katero se je poročil in imel z njo tri otroke, njegov očim pa je kupil izdajatelja časopisa le zato, da je William lahko vanj pošiljal članke in tako prišel do nekaj prihodkov.

Časopis je propadel le leto kasneje, William se je s soprogo preselil v London in se preživljal kot novinar. Rodile so se mu tri hčere, a je ena kmalu umrla, ženi pa se je omračil um in preostanek življenja je preživela na deželi, tako da je William postal dejansko vdovec.


Sejem ničevosti

Leta 1847 se je vendarle obrnilo na bolje. Sejem ničevosti, ki je sprva izhajal kot podlistek, je postal uspešnica, William Makepeace Thackeray pa se je uveljavil kot pisatelj in predavatelj, čeprav do smrti ni več napisal česa prav posebnega. Iz njegovih pisem je razbrati, da ga je izguba žene močno prizadela in poskusi, da bi spletel podobno močno čustveno zvezo, so ostali neuspešni. Podal se je tudi v politiko, a spet brez uspeha, umrl pa je relativno mlad.

Čeprav uradno velja, da je bil vsaj v zrelih letih uspešen, ostaja vtis, da svojih umetniških talentov ni nikdar izkoristil. Kot avtorja so ga primerjali z Dickensom, kot ilustrator pa se ni nikoli razvil, kar je škoda, saj bi s pravo kombinacijo obojega v zgodovini pustil precej večji pečat.

Tule je, denimo ilustracija njegove priredbe Sinjebradca, ki jo je spisal in ilustriral zgolj kot darilo sorodnici in je v knjižni obliki izšel šele po njegovi smrti, ko so po naključju našli risbe med njegovo zapuščino.


Grozna zgodovina Sinjebradca

Vir (in preostale ilustracije): http://blackandwhiteandmore.blog.fc2.com/blog-entry-21.html