Tokrat namesto slikanice predstavljam ilustracije ene pomembnejših knjig za otroke z začetka 20. stoletja. Pravzaprav niti ne moremo reči, da gre za knjigo za otroke, ker se je v njej avtor lotil kar zahtevnih filozofskih in teoloških tem.
Glavni junak knjige je deček po imenu Diamant, ki spozna gospo Severni veter in z njo potuje skozi noči. Ena od posebnosti knjige je tudi vrinjena pravljica Mala dnevna svetloba, zanimiva različica Trnuljčice, ki je povsem saključena celota, kasneje vrinjena v različne zbirke, ampak to niti ni namen naše današnje objave.
V središče dogajanja bi rad postavil ilustracije ene napomebnejših ilustratork ZDA vseh časov. To je gospa Jessie Wilcox Smith (1863-1935), legendarna ustvarjalka, ki je med drugim ilustrairala tudi Povodne otroke Charlesa Kingsleya (1819-1875). Prav ilustraije iz te knjige so nekateri celo razglasili za največji dosežek ameriške ilustracije sploh.
Lahko si jih ogledate tule:
http://topillustrations.wordpress.com/2012/09/03/the-water-babies-by-charles-kingsley-and-jessie-wilcox-smith/
A vrnimo se k današnji poslastici, Onkraj Severnega vetra Georga MacDonalda (1824-1905).
Zgodba je sprva izhajala v nadaljevanjih in sicer od leta 1868 naprej v reviji za otroke, katere naslov bi lahko prevedli z Dobre besede za mlade. Leta 1871 je izšla še kot samostojno književno delo, tokratne ilustracije pa se iz enega kasnejših ponatisov, iz leta 1919. Ne vem, ali so bile prejšnje izdaje tudi ilusrirane (verjetno so bile), a tako dobro kot je svoje delo opravila Jessie Wilcox Smith, ga najbrž pred njo ni nihče.
Takole si sledijo ilustracije:
Dodal bi še, da je bila Jessie Wilcox Smith v času nastanka te knjige že ena najbolj cenjenih in najbolje plačanih ilustratork v ZDA in na svetu, samo za naslovnice revije Dobro gospodinjenje je dobivala po tisoč petsto dolarjev na mesec, ilustrirala pa jih je od prve številke naprej celih petnajst let, se pravi v času, ko je dolar še nekaj veljal. Iz njenega sloga je očitno, da ima odlično tehniko, kjer sta se lepo ujela njen talent in solidna izobrazba, tudi vajeništvo pri slovitem Howardu Pylu (1853-1911), imenovanemu tudi oče ameriške ilustracije.
Zanimiva fantazijska pripoved se je izkazala za nekoliko prezahtevno za otroke, zato je kasneje izšla še močno skrajšana, otroškemu dojemanju prijaznejša različica, ki jo je ilustrirala Maria Louise Kirk (1860-1938).
Njeno vizijo iste zgodbe najdemo tule:
http://topillustrations.wordpress.com/2014/04/03/maria-louise-kirk/
Da pa današnja objava ne bo prekratka, dodajmo še eno 'srečanje' istega avtorja in ilustratorke, tokrat v knjigi Princesa in škrati (tudi ta je na voljo v slovenskem prevodu). Ilustracije si spet sledijo po vrsti, kot so bile objavljene v knjigi leta 1920.
To je zaenkrat vse. Hvala za pozornost, se najdemo še ob kakšni dobri knjigi!
No comments:
Post a Comment