William Makepeace Thackeray, znan pisatelj in neznan, a nadarjen ilustrator
William Makepeace Thackeray (1811-1863) je bil uspešen angleški novelist, ki svojo slavo in uspeh lahko dolguje predvsem delu Sejem ničevosti, katerega prvo izdajo je tudi ilustriral. Na tem mestu se je znašel ravno zaradi svojega risarskega talenta, ki ga žal ni nikoli zares razvil.
Avtoportret kot karikatura
William se je rodil britanskemu uradniku v Indiji. Njegov oče je umrl, ko je imel William komaj štiri leta in leto kasneje so ga že poslali v domovino, kjer se mu je pet let kasneje pridružila znova poročena mati.
Thackerey je preizkusil več šol, tudi Cambridge, a ni bil nikjer posebej uspešen ali zadovoljen, tudi kakega naziva ni dosegel. Ob polnoletnosti je podedoval zajetno premoženje po očetu in ga po hitrem postopku zapravil v igralnicah in sumljivih naložbah. V Parizu je spoznal siromašno Irko, s katero se je poročil in imel z njo tri otroke, njegov očim pa je kupil izdajatelja časopisa le zato, da je William lahko vanj pošiljal članke in tako prišel do nekaj prihodkov.
Časopis je propadel le leto kasneje, William se je s soprogo preselil v London in se preživljal kot novinar. Rodile so se mu tri hčere, a je ena kmalu umrla, ženi pa se je omračil um in preostanek življenja je preživela na deželi, tako da je William postal dejansko vdovec.
Sejem ničevosti
Leta 1847 se je vendarle obrnilo na bolje. Sejem ničevosti, ki je sprva izhajal kot podlistek, je postal uspešnica, William Makepeace Thackeray pa se je uveljavil kot pisatelj in predavatelj, čeprav do smrti ni več napisal česa prav posebnega. Iz njegovih pisem je razbrati, da ga je izguba žene močno prizadela in poskusi, da bi spletel podobno močno čustveno zvezo, so ostali neuspešni. Podal se je tudi v politiko, a spet brez uspeha, umrl pa je relativno mlad.
Čeprav uradno velja, da je bil vsaj v zrelih letih uspešen, ostaja vtis, da svojih umetniških talentov ni nikdar izkoristil. Kot avtorja so ga primerjali z Dickensom, kot ilustrator pa se ni nikoli razvil, kar je škoda, saj bi s pravo kombinacijo obojega v zgodovini pustil precej večji pečat.
Tule je, denimo ilustracija njegove priredbe Sinjebradca, ki jo je spisal in ilustriral zgolj kot darilo sorodnici in je v knjižni obliki izšel šele po njegovi smrti, ko so po naključju našli risbe med njegovo zapuščino.
Grozna zgodovina Sinjebradca
Vir (in preostale ilustracije): http://blackandwhiteandmore.blog.fc2.com/blog-entry-21.html
