Showing posts with label stare uspavanke. Show all posts
Showing posts with label stare uspavanke. Show all posts

Thursday, 29 January 2015

Pesmi Mame Goske

Kdo je bila prava Mati Gos?


Ime seveda pri nas ni tako zelo znano, kot na primer v ZDA ali Angliji, kjer je Mati Gos postala sinonim za ljudsko pesništvo in pripovedništvo na splošno, nekaj malega pa le lahko nabrkljamo o tem imenu.


Najprej nas zanima, ali je kdaj zares obstajala Mati Gos?


Prva resnejša kandidatka je nekdanja francoska kraljica Bertrada Laonska (med 710 in 727 - 783) z vzdevkom Kraljica Gosjenoga (morda zaradi ploskih stopal, morda pa tudi ne). Razen vzdevka ni znana nobena druga povezava s pripovedništvom.

Tudi druga kandidatka za izvirno Mati Gos prihaja iz Francije in tudi ona je bila kraljica, poročena s krvnim sorodnikom. To je bila Berta Burgundska (952, 964 ali 967-1010,1016 ali 1035), ki naj bi bila, sodeč po ljudskem izročilu, izjemna pripovedovalka, vendar za to ni nobenega trdnejšega dokaza.

No, kot je jasno že iz nejasnih letnic rojstev in smrti, iz česar sledi še bolj nejasno vse ostalo, obe francoski Materi Goski težko upravičita svoj naziv, zato se zdi še najverjetnejša ameriška (!) Mati Gos, in sicer Bostončanka Elizabeth Goose, ki se je rodila leta 1665 (ta podatek je morda točen, morda pa tudi ne). Da bi ugotovili, kako je prišla do imena Goose (Gos), moramo najprej k Isaacu Gooseu, ki je bil sprva poročen z Mary (tudi ta se je po njem pisala Gos), s katero je imel deset otrok (v tistih časih kabelsk atelvizija ljudem še ni odžirala toliko dragocenega časa), a je nato umrla, zato se je ponovno poročil in imel z Elizabeth še šest otrok, med katerimi je bila še ena Elizabeth.

S to drugo, mlajšo Elizabeth, se je poročil Thomas Fleet, ki je bil po poklicu založnik.Ko sta Thomas in Elizabeth (mlajša) tudi dobila otroke, jim je Elizabeth (starejša) tako navdušeno pripovedovala pesmice, s katerimi je krajšala čas že 'svojim' šestnajstim otrokom. Thomasu skoraj ni preostalo drugega, kot leta 1719 izdati knjigo s pomenljivim naslovom Pesmi za otroke, Uspavanke Matere Goske, ki je postala kultna knjiga (žal ni znano, ali obstaja kak ohranjen izvod) in njena 'avtorica' lokalna znamenitost, katere grob še dandanes obiskuje na tisoče turistov.

No, tudi njen grob ni njen, na nagrobniku je napisano ime Mary Goose, Isaacove prve žene (ki je tudi prva umrla). Imena Elizabeth ni na njem, čeprav obstaja verjetnost, da leži v istem grobu, saj so v tistih časih zaradi varčnosti v isti grob pogosto pokopali več članov iste družine, ne da bi to posebej omenjali na nagrobnikih.

Pa pojdimo zdaj k pesmicam. Ne bom se trudi s prevajanjem naslovov, prvič, ker mi to ne gre, in drugič, ker so pesmice, vsaj nekatere, pri nas znane v izvirnikih, kot jih tudi navajam:

House That Jack Built


Baa, Baa, Black Sheep






Sing a Song of Sixpence





I Had a Little Moppet





Lucky Locket






There Was an Old Woman





When Good King Arthur





There Was an Old Woman





A Frog He Would a-Wooing Go





The Queen of Hearts





Zickety, Dickety, Dock





Old King Coel





Hie! Diddle Diddle





Tom He Was a Piper's Son





Fee, Fie, Fo Fum





There Was a Little Man





Dogs in the Garden





The Old Woman and Her Pig





Simple Simon





The Fox and His Wife





Za konec še nekaj besed o knjigi, ki sem jo uporabil za predstavitev Mame Goske. Izšla je leta 1920 pri založbi G. P. Putnam's Sons New York in London, natisnil jo je Knickerbocker Press. Večina pesmi zvesto sledi 'izvirni' izdaji, morda pa ste opazili, da so se v tej izdaji znašle tudi nektere pravljice, nekaj predelanih v verze, nekaj pa kar v prozi.

Njen ilustrator E. Boyd-Smith danes ne spada med najbolj znane, tudi v času življenja ni bil tako uspešen, kot na primer njegovi sodobnici Beatrix Potter ali Jessie Wilcox Smith, a poznavalci njegov slog ocenjujejo za enega najboljših med ameriškimi ilustratorji v začetku 20. stoletja.

Več o Elmerju Boyd-Smithu lahko preberete tule, sicer pa je to zaenkrat to.

Sunday, 30 March 2014

Uspavanke

Uspavanke s slikami Arthurja Rackhama

Arthur Rackham je verjetno najvplivnejši ilustrator 20. stoletja, celotna ekipa risarjev Walta Disneya se je zgledovala po njem, a njegove ilustracije so za današnjega bralca običajno nekoliko 'preostre', preveč groteskne in nikakor ne'luštkane'.

Svet Arthurja Rackhama je svet škratov, demonov, čarovnic in drugih pravljičnih in mitoloških bitij, za njegovo najznačilnejše delo pa verjetno velja serija ilustracij za Wagnerjev Nibelunški prstan, ki jo je mogoče ogledati v naslednjem video posnetku:


No, pri ilustraciji uspavank se je Rackham odločil za nakoliko drugačen slog, linije so mehkejše, uporabil je kar nekaj zanj neobičajnih barvnih kombinacije, so pa zraven tudi silhuete, s katerimi je v svojih kasnejpih letih veliko ekperiemntiral in druge tipično Rackhamskove navihane domislice, kot na primer vključitev avtoportreta v kar dve celostranski ilustraciji (poiščite ju sami!).

Če želite, lahko tule izveste več o Arthurju Rackhamu.

Uspavanke so sicer za otroke zelo pomembne, pomagajo pri razvoju slušnih in govornih sposobnosti, razvijajo občutek za ritem, logiko, smisel za logiko, pravijo, da so otroci, ki znajo vsaj osem uspavank do četrtega leta, kasneje med najboljšimi bralci v šoli ...

Uspavanke, ki jih tokrat predstavljam z ilustracijami Arthurja Rackhama, pri nas niso zelo znane, čeprav vsaj nekatere otroci v vse bolj priljubljenih tečajih angleščine za predšolsko mladino vendarle spoznajo. Izbral sem le celostranske ilustracije, ki so barvne in črnobele, ob vsaki barvni je tudi naslov uspavanke in pod njo skriti pomen ali kaka druga zanimivost. Uživajte:









Bye, baby Bunting pripoveduje o očetu, ki bo šel na lov na zajca in prinesel njegov kožuh otročiču, da ga bo ovil vanj.

Tule vidimo, da je slikanica z uspavankami izšla leta 1913, kar pomeni, da je v javni lasti tako po pravilih EU (smrt ilustratorja ped več kot 70 leti), kot ZDA (prva objava pred 1923).









Mati Gos je priljubljen lik v ljudskem slovstvu in otroški literaturi zahodne Evrope.

Hark, hark, the dogs do bark se navezuje na prihod tujcev v mesto, kar je bil včasih velik dogodek, kajti tak prihod je bil vedno pospremljen z določeno nevarnostjo in pasjim laježem.




Hey, diddle, diddle, the cat and the fiddle se verjetno nanaša na veseljačenje v gostišču (Cat and the Fiddle je bilo zelo pogosto ime gostiln), čeprav so mnogi iskali tudi različne skrite pomene, od različnih političnih spletk, do izvenzakonskih afer plemstva.





Jack and Jill je ena izmed uspavank z največ možnimi razlagami, med  katerimi sta obglavljenje francoskega kralja Ludvika XVI in kraljice Marije Antonije in trik angleškega kralja Karla I, ki je hotel obdavčiti tekočine glede na volumen (jack je splošen izraz za pol pinte), pa je nato zaradi veta parlamenta zmanjšal volumen pinte (spoštoval je mnenje parlamenta, a zaradi več pint, potrebnih za isti volumen, pobral več davkov) najbolj priljubljeni.





Little Miss Muffett je še ena uspavanka,  pri kateri so našli skrite podpomene brez kakega trdnega dokaza, nekateri jo povezujejo s Thomasom Muffettom, strokovnjakom za žuželke in pajkovce, drugi s škotsko kraljico.



Jack Sprat je bil stoletja splošen izraz za človeka nizke rasti, posebnost ilustracije zgoraj pa je ilustratorjev avtoportret.



Rain, rain, go away je znana uspavanka, ki je znana tudi v obliki pregovora, v ratzličnih izpeljankah besdila in melodije pa so jo uporabili tudi številni sodobni glasbeniki in drugi ustvarjalci iz sveta zabave.


There was an old woman who lived under a hill je lep primer starinskega humorja, tipičnega za uspavanke, saj vsebuje takoimenovano samoumevno napoved (še vedno živi tam, če še ni šla).


As I was going to St. Ives je uspavanka v obliki uganke, ki s svojo dvoumnostjo dopušča kopico možnih odgovorov in s tem bogat vir zabave za otroke (kot lahko opazimo, se je ob ilustriranju še enkrat več pohecal tudi ilustrator sam).


Ring a ring o'roses ima prav tako zanimivo, a neprepričljivo razlago, saj naj bi rožnati krogi predstavljali simptome kuge, omemba pepela v uspavanki pa splošno navado sežiganja trupel za kugo umrlih.



The man in the wilderness je še ena v dolgi vrsti pesmic uspavankz nesmiselnimi verzi, tokrat v obliki vprašanj in odgovorov, med katerim na primer sprašujemo po jagodah v morju in slanikih v gozdu.


The fair maid who the first of May pripoveduje o danes seveda pri nas povsem pozabljeni navadi umivanja v jutranji rosi, ki naj bi imela čudodelne moči.

Upam, da se vam je ob teh starih uspavankah in izjemnih ilustracijah Arthurja Rackhama utrnila kakšna lepa misel. Se vidimo!