Pepelka in Sinjabradec sta iz zbirke Zgodbe minulih časov Charlesa Perraulta (1922)
Polnopravni član Združenja britanskih ilustratorjev je postal leta 1921, ko je izšla tudi prva knjga z njegovimi ilustracijami: Mala opica Ralpha Holbrooka Keena. Že naslednja (Hamlet Williama Shakespearea) pa mu je prinesla toliko pohval in priznanj, da mu poslej dela kot ilustratorju ni več zmanjkalo.
Austenov slog je bil sprva zelo pod vplivom Aubrey Beardsleya, a se je sredi 20. let prejšnjega stoletja, ko se je naveličal Londona in spet preselil na podeželje v rodne kraje, močno spremenil. Beardsleyeva dekadenca se mu preprosto ni več zdela primerna za vaško okolje. Kmalu je našel navdih v poslikavah grških lončenih vaz in njegove ilustracije iz Art Nouveau sloga uradno prešle v Art Deco.
Don Juan (1926)
Sicer ga stroka po slogu rada primerja s še dvema izvrstnima sodobnikoma Harryjem Clarkeom in Alanom Odleom, s katerima je prijateljeval tudi zasebno (vsi so bili med drugim člani tedaj zelo priljubljenih okultistov) in skupaj so celo razstavljali.
Tristram Shandy (1927)
Konec 20. let je postal eden najbolj cenjenih ilustratorjev v Angliji in v delo je dobil štiri knjige prestižne darilne zbirke založbe Bodley Head: Bogovi so žejni (Anatole France), Tristram Shandy (Laurence Stern), Gospa Bovary (Gustave Flaubert) in še posebej Moll Flanders (Daniel Defoe) so navdušili britansko in ameriško publiko.
Gospa Bovary (1928)
Večina dela za Austena kot ilustratorja je v nadaljevanju prišla iz ZDA. Hkrati je začel poučevati (in napoisal učbenik za bodoče risarje). Ko se mu je konec 30. let začelo slabšati zdravje, mu je kralj dodelil posebno pokojnino, od katere je živel do smrti.
No comments:
Post a Comment