Za tokratno priložnost (Noč črovnic je vendarle poseben dan, oz. noč) sem pripravil kratek sprehod skozi ilustracije najbolj znane pesnitve izjemnega avtorja, ki jih je narisal verjetno najuspešnejši ilustrator vseh časov, vgravirali pa različni graverji, ki so komajda dohajali njegovo produktivnost, kajti Dore je ob kakovosti dosegal tudi nevetjetne količine.
Ampak gremo po vrsti.
Edgar Allan Poe (1809-1849) je bil v mnogih pogledih tipičen umetnik. Mati mu je umrla, ko je imel tri leta, takoj za tem je družino zapustil oče, sicer alkoholik, ki je menda umrl le nekaj dni za tem. Poe je živel pri zakoncih Allen, ki ga nista nikoli uradno posvojila. Vseeno je kasneje prevzel tudi njun priimek.
Morda spada zraven tudi dejstvo, da se je poročil z mladoletno sestrično in poskušal po njeni smrti narediti samomor ...
Od mladih nog se je otepal z različnimi oblikami zasvojenosti. Igre na srečo, alkohol in opij so mu krojili življenje. V šoli ni dolgo zdržal, a nadarjenost za pisanje in dokaj spretno pogajanje sta mu prinesla dovolj dela in denarja, da se je lahko preživljal kot pisatelj in urednik, kar je bilo za 19. stoletje velika redkost. Če bi bile tedaj avtorske pravice malo bolje urejene, bi verjetno celo obogatel. Tako pa je bila Evropa dobesedno preplavljena za njegovimi deli, ki so jih prepisovali in prevajali nešteti mali lopovi.
No, danes ga poznamo kot pionirja na različnih področjih, ki so pomembna za literaturo in literate. Omenil sem že njegovo zahtevo, da avtor za svoje delo dobi pošteno plačilo. Čeprav je bil pri tem večkrat ogoljufan, je vendarle tlakoval pot mlajšim avtorjem in tudi današnjim pisateljem.
Njegova spretnost pri pisanju kratkih zgodb je v veliki meri zaslužna, da so se te uveljavile kot samostojna in zelo cenjena literarna oblika. Poleg tega velja tudi za začetnika žanra detektivske zgodbe (posebej takoimenovanih skrivnosti zakjenjenih sob) in je eden prvih pisateljev v žanru znanstvene fantastike (več o začetkih ZF preberite tule), še najbolj pa je danes znan kot mojster srhljivk.
Krokar, ki ga predstavljamo danes, je bil napisan kot izziv samemu sebi. Poe je hotel vedeti, ali je sposoben napisati pesnitev s stotimi vrsticami 'naenkrat' in Krokar ima zares 108 vrstic. V prvi zamisli je sicer namesto krokarja želel uporabiti papagaja, a se mu nato ni zdel več primeren za vzdušje, ki ga je želel doseči.
Vzdušje pa je seveda prava klasika horrorja: duhovi, pokopališča, mrtva ljubica, angeli, ... Kar oglejmo si Dorejevo upodobitev:
Mu je bilo z rožicami postlano? Kakor se vzame. Družine si ni nikoli ustvaril, poleg tega pa tudi ni dosegel priznanje na področju, kjer bi mu to pomenilo največ - v Franciji ni bil nikdar cenjen kot slikar. V tujini so mu sicer priznavali vrhunsko kakovost tudi pri slikanju, a domovina ga je, kot se je to zgodilo že toliko umetnikom, začela slaviti tudi kot slikarja šele dolgo po smrti.
Ker je ena od odlik Krokarja zagotovo tudi njegova izjemna zvočnost, prilagam še videoposnetek, v katerem lahko prisluhnete interpretaciji Christopherja Leeja, še enega izmed zvenečih imen sveta srhljivk. Na spletu je na voljo še več interpretacij, a tale je meni osebno najbolj pri srcu.
Za popoln užitek je Krokar Edgarja Allan Poeja tudi podnaslovljen. Imejte se skrajno
No comments:
Post a Comment