Zdravice

Zabavne zdravljice z ilustracijami

Čeprav na slikanice radi gledamo predvsem kot na literaturo za otroke, so predvsem v preteklosti s tem medijem pogosto naslavljali tudi odraslo publiko. Med najbolj izvirnimi ustvarjalci svojega časa je bil prav gotovo Oliver Brooke Herford (1863-1935), v Angliji rojeni ilustrator, ki se je pri pbiližno 27 letih preselil v ZDA, od koder se ni več vrnil.

Tam je zablestel kot vsestranski ustvarjalec, ilustrator, pesnik, pisatelj, karikaturist, humorist, predvsem torej kot duhovit opazovalec svojega okolja, ki je podpisal vsaj 20 knjig, med katerimi je težko najti kakšno, ki bi bila namenjena samo otrokom, čeprav otroške iskrivosti in svežine ne manjka v nobeni. No, nasezadnje je tudi Andersen rad poudaril, da je v svojih pravljicah vedno mislil na prisotnost odrasle osebe ob otroku, ki mu je bila zgodbica namenjena.

Herford, včasih imenovan tudi 'Ameriški Oscar Wilde', je imel sestro Beatrice (1868-1952), ki je bila tudi humoristka in igralka, in ženo Margaret Regan (?-1935), ki je bila pesnica in dramatičarka, s katero je sodeloval pri več projektih. Ko smo že pri sodelovanjih, lahko omenimo zanimivo potegavščino Ethel Watts Murmford (1876-1940) in Addisona Miznerja (1872-1933), ki sta leta 1903 izdala Cinikov koledar s Herfordovim podpisom (Pozor na podobnost priimkov!), kar je bilo mišljeno predvsem kot zasebna šala, a je nato tiskar natisnil več kopij, kot je bilo sprva dogovrjeno in zadevo ponudil širšemu trgu.Prodaja koledarja je presegla najbolj optimistična pričakovanja, ko pa je Herford izvedel za zlorabo svojega imena, je zahteval zase 90 odstotkov zaslužka. no, na koncu so se dogovorili za tretjine.

Knjiga Happy Days (Srečni dnevi), ki jo tokrat predstavljamo, sicer napisana v sodelovanju z Johnom Cecilom Clayem (1875-1930), je nekje v začetku 20. stoletja izdana kratka zbirka šaljivih zdravic in napitnic, v katerih je moč prepoznati značilni nežni Herfordov humor, v stilu 'Glasba je človekovo veselje sosedov hrup.' S prevajanjem se ne bom trudil, ker je pač pretežko posneti njegovo besedno spetnost in učinkovitost (pa še v rimah), lahko pa skupaj uživamo v ilustracijah.

Prva slika je namenjena hvali njene sence.

Naslednja napitnica je namenjena modi, minljivi, muhasti, a vsekakor vse hvale vredni.

Sledi zdravljica, namenjena pisalnemu stroju.

Naslednji ilustraciji spadata k nenavadni, po vsekakor logični zdravici: tlom, kot zanesljivi in trdni opori.

Že zgoraj omenjena napitnica glasbi - enemu glasba, drugemu hrup.

Poklicni pisatelj seveda ne sme nikoli pozabiti nazdraviti založniku:

In seveda NJEJ.

Zdravljica golobici miru:

Uri!

Nazdravimo še upanju.

In seveda svobodi.

Napitnica stopnicam in geniju, ki jih je izumil. Ker brez njega bi za vedno ostali spodaj.

Gospe Nikotin ... (Ne pozabimo, v začetku 20. stoletja so ljudje verjeli, da je kajenje zdravo, čeprav danes vemo, da je samo kul.)

Na zdravje urednika!

Zdravica v čast posojilodajalcu.

Neptunu, gospodarju oceanov! (Mimogrede, slika je obrnjena prav ...)

Natakarju!

Na zdravje skušnjavi!

Zdravica brezskrbnosti.

Dvignimo čaše še za naše žene in ljubice, veselje naših življenj!

Nazadnje zaželimo veliko zdravja še našim bralcem in se poslovimo.