Wednesday, 16 July 2014

Charles H. Bennett in Nezvesti papagaj

Charles Henry Bennett (1828-1867) je bil plodovit britanski ilustrator iz časov kraljice Viktorije. Bil je eden pionirjev stripa in prvih sodelavcev legendarnega Puncha (za katerega je na primer naslovnico naredil sloviti Richard Dicky Doyle). Pogosto je zgodbice napisal sam, jih sam ilustriral in celo vgraviral (v tistih časoh se je tiskalo z lesenimi bloki, kar je zahtevalo veliko spretnosti), nekatera njegova dela pa je natisnil tusi sloviti Edmund Evans.

Kljub nespornemu talentu in vsestranskosti je Charles H. Bennett umrl mlad in reven. Za seboj je pustil vdovo in otroke (ne vem, koliko), zato so njegovi prijatelji po njegovi smrti organizirali gledališko predstavo pe enem njegovih del, s katero so zbrali nekaj denarja za pomoč družini preminulega.

Danes si bomo ogledali eno izmed njegovih tipičnih del z naslovom Nezvesti papagaj. Izšlo je leta 1858 pri založbi Routledge in je tipičen obrtniški izdelek sredine 19. stoletja. Slike so izdelane z veliko detajli, a vseeno delujejo nekoliko grobo, poudarek je še vedno na liniji, kot bi vsi udeleženi v procesu tiska še ne bili povsem prepričani, kaj naj počnejo z barvami.

Tudi vsebina, čeprav preprosta in z jasnim sporočilom, bi danes težko našli založbo, ki bi kaj takšnega izdala. Zgodba pripoveduje o psičku, ki je zaljubljen v muco, vendar njo začne osvajati papagaj (Sem svetovljan, govorim pet jezikov, ...) in kuža je zato zelo nesrečen. Ko pa opazi, da papagaj osvaja tudi kavko, prevaranta razkrije in obe dami sladkobesednega prevaranta kaj hitro naženeta.



































Ljubezenski trikotniki dandanes niso ravno pogosta tema slikanic za otroke, malo preveč enostavna rešitev zapleta in nekoliko nasilen konec pa tudi ne pomagata k popolnemu vtisu. Ampak v tistih časih so otrokom ponujali marsikaj in šele trg je vse skupaj malo bolj izoblikoval (čeprav smo tudi danes, ob poplavi plehkih slikanic brez prave zgodbe še zelo daleč od popolnosti).

S tem je končani tokratni izlet v kratko zgodovino otroške slikanice. Se vidimo naslednji mesec?

No comments:

Post a Comment