Jan Frederik Rinke (1863-1922) je bil uspešen nizozemski slikar, karikaturist, litograf, pedagog, ilustrator in oblikovalec, ki je (kot izredni štuent, oz. obiskovalec večernih tečajev, pri za umetnika že kar spoštljivih 35 letih) študiral na sloviti umetniški akademiji Rijksakademie v Amsterdamu (kasneje je tam tudi predaval). Živel in delal (kot svobodnjak) je v različnih mestih Nizozemske, Anglije, Avstrije, Belgije, Francije, Nemčije in ZDA. Občasno je objavljal pod psevdonimom Bram.
Če pogledamo le njegovo ustvarjanje za otroke, vidimo, da je ob ob otroških ilustracijah ustvaril še pobarvanke, posterje, razglednice in celo igrače in družabne igre. Umrl je zaradi bolezni srca. Leta 1990 so na Nizozemskem postavili razstavo o njegovem življenju in delu, ki je medtem prepotovala že več mest, otvoritve pa se je med drugim udeležilo pet njegovih vnukov.
Sodobniki so ga opisali kot marljivega, celo nepopustljivega delavca, ki je bil le redko doma. Eden od založnikov ga je opsal kot najbolj odločnega in z najbolj dodelano predstavo, kako naj bi bila videti knjiga za otroke, kar jih je spoznal v življenju. Ob poroki pa je nekdo zapisal, da je mali debelušni in rahlo okajeni možiček vzel ljubko, postavno modrooko in od sebe višjo nevesto, s katero je imel v zakonu kar enajst otrok (vendar jih je pet umrlo že v zgodnjih letih).
Glede na številne selitve (eden njegovih biografov je naštel najmanj 25 različnih naslovov), je sklepati, da niso bili prav premožni in so se nenehno prilagajali priložnostim za zaslužek, ki jizh je Jan pogosto našel v tujini, kamor je odhajal brez družine. Težke razmere so zahtevale svoj davek. Ženi se je razvila duševna bolezen in morala je v umobolnico, Jan, ki je bil tako ali tako večino časa odsoten, je otroke predal v oskrbo drugim družinskim članom, leta 1922 pa je po vrnitvi iz Pariza zbolel in umrl v starosti 59 let.
Oglejmo si njegovo videnje Trnuljčice, ki je ni le ilustriral, ampak tudi priredil besedilo in knjigo v celoti oblikoval. Tako ob slikovnem materialu predstavljam še besedilo, zapisano z njegovo pisavo:
Seveda ste zlahka prepoznali vse najbolj znane elemente pravljice o Trnuljčici: vilino prerokbo, sobo s kolovratom, speče osebje v kuhinji, s trnjem obdan grad in razvpiti prinčev poljub. Očitno gre torej za Grimmovo različico Trnuljčice brez spolnosti in ljudožerskih sorodnikov.
Vseeno bi posebej opozoril na detajl, ki ga v sodobnih razlučicah Trnuljčice ne najdemo več. Na tretji sliki po vrsti vidimo kraljico, kako sprejema napoved o težko pričakovanem otroku. Novico prinaša nihče drug kot žaba, simbol plodnosti (med drugim), o kateri je toliko govora v Žabjem kralju, a tudi tam z vse manjšim poudarkom na odnosu med mladima (začaranim princem in nehvaležno princeso), saj sta, kot se morda še kdo spomni, brata Grimm v svojem zapisu pravljice črtala celo omembo postelje.
Ker je Jan Frederik Rinke ustvaril še precej več, bom sčasoma gotovo dodal še kako zanimivo podrobnost in povezavo, za zdaj pa je to vse.
No comments:
Post a Comment