Jules Verne: Potovanje v središče Zemlje

Ko enkrat v blogu omeniš Herberta G. Wellsa, tudi Jules Verne ne more biti daleč. Sodobnika sta danes po pravici uvrščena med pionirje znanstvene fantastike, a med njima je bistvena razlika.

Če so Wellsove knjige še vedno prav tako napete in izzivalne, kot so bile ob času izida, delujejo Vernove knjige nekoliko bolj zaprašeno. Razlika je predvsem v pristopu do prihodsnosti, tematike, ki je oba mojstra najbolj vznemirjala. Wells se je posvečal predvsem družbenim spremembam in spremembam, ki jih razvoj tehnologije prinaša vsakemu posamezniku posebej, Verne pa je dajal večji pudarek tehnologiji kot taki in danes, ko imamo takšni (in tudi bistveno napednejšo) tehnologijo seveda v rokah, nas s tem bistveno težje preseneti.

Dela Julesa Verna so danes uvrščena bolj med mladinska in pustolovska dela, jih je pa še vedno vredno brati, ker so pomemben kamenček v mozaiku svetovne literature (konec koncev so mojstri znanstvene fantastike dali verjetno najpomembnejši delež tudi razvoju takoimenovane mainstream literature) in še posebej manj zahtevnemu bralcu predstavljajo vmesno stopničko do nekoliko zahtevnejših del.

Je pa res - to je moje osebno mnenje, za katerim trdno stojim - Verne sem in tja tudi bistveno preveč gostobeseden. Ampak to danes ni bistveno, ker se bomo zdaj posvetili ilustracijam. Vernove knjige, običajno polne eksotičnih prizorišč in presenetljivih dogodkov, so seveda kar klicale po bogati grafični opremi, in danes bomo predstavili Potovanje v središče Zemlje. Mimogrede, leta 1864 je izšla prva izdaja, leta 1877 pa je bilo že treba posodobiti nekatere dele, saj Verne pri svojem futurističnem videnju ni segal prav daleč v prohodnost, občasno pa se je pri napovedih kar konkretno uštel.

Knjiga, iz katere so ilustracije, je izšla leta 1900 založbi Hetzel.Mimogrede: Pierre-Jules Hetzel, ki je bil ob tem ponatisu že mrtev, je bil tudi Vernov urednik in ga je nenehno spodbujal k ustvarjanju novih del, torej je morda celo najzaslužnejši za njegov impresivni opus.

Današnji ilustrator je Edouard Riou (1833-1900), ki je ilustriral šest Vernovih knjig in bil v svojem času med najbolj cenjenimi. Učil se je pri znanih mojstrih francoskega slikarstva, med katerimi moram omeniti vsaj Gustava Doreja, ilustriral številna velika dela svokjih sodobnikov (na primer Ivanhoja Walterja Scotta, Grofa Monte Crista Alexandra Dumasa in Notredamskega zvonarja Victorja Hugoja), zgodovinarji pa ga uvrščajo med romantične realiste.

Ilustratorja Edouarda Riouja posebej odlikuje smisel za svetlobo, kar je videti tudi na starih in krepko porumenelih ilustracijah zgoraj, njegovi liki pa so bačasno nekoliko stripovski, se pravi s poenostavljenimi malce karikiranimi potezami. Riou velja za enega 'vmesnih členov' med 'pravimi' slikarji in ilustratorji, ki so si nekakov drugi polovici 19. stoletja izborili spoštovanje kot mojstri samostojnega in cenjenega poklica. Upam, da ste uživali v dvojnem potovanju - v središče Zemlje in zgodovino ilustracije. No, ja, za marsikoga tudi nekolik sentimenalno potovanje v čase brezskrbnega otroštva. Jules Verne in Potovanje v središče Zemlje vsekakor spadata tja!