Jelena Polenova

Jelena Dmitrievna Polenova, začetnica ruske pravljične ilustracije

Jelena (tudi Elena ali Helena) Dmitrievna Polenova (1850-1898) je bila tipična predstavnice ruskega Art Nouveau gibanja. Ob slikanju na platno in ilustriranju knjig je veliko časa namenjala poslikavam keramike. Danes je najbolje poznamo po ilustracijah ruskih pravljic.

Fotografija

Rodila se je v Saint Petersburgu, v družini, kjer ni manjkalo umetniške nadarjenosti. Oče Dmitrij je bil zgodovinar in diplomat, brat Vasilij je postal znan slikar krajin, mati Marija je pisala pravljice in jih tudi sama ilustrirala. Od nje je Jelena dobila prve risarske lekcije.

Prizor iz narave

Ženskam se takrat ni bilo dovoljeno vpisati na cesarsko umetniško akademijo, zato je prvo formalno znanje dobila na cesarskem združenju za spodbujanje umetnosti, skupaj z bratom in sestro obiskovala zasebne ure pri Pavlu Čistjakovu (1832-1919) in za dve leti obiskala Pariz, kjer se je izpopolnjevala pri uspešnem portretistu Charlesu Joshui Chaplinu (1825-1891).

Portret Jakunčikove

Po vrnitvi je delala v studiu pri Čistjakovu in obiskovala dodatne ure iz risanja z akvareli in poslikave keramike. Nanjo je zelo vplivala rusko-turška vojna, ki se je je udeležila kot prostovoljka v bolnišnici, tam pa se zaljubila v zdravnika. Žal družina ni bila naklonjena zvezi in do poroke ni prišlo. Jelena se je podredila volji družine, a jo je to zelo prizadelo.

Pošast, različica A

Pošast, različica B

Zaradi uspehov pri delu s keramiko je bila nagrajena s štipendijo za študij v Parizu. Za žensko je to v tistem obdobju pomenilo izjemno priznanje. Tam se je navdušila nad Art Nouveau gibanjem, ki je zaznamovalo njen slog do konca življenja. Po vrnitvi v Rusijo se je skupaj z družino preselila v Moskvo, kjer je nadaljevala s poslikavami porcelana, postala učiteljica umetnosti in sodelovala v koloniji Ambramcevo, kjer so se družili različni umetniki. Skupaj z Viktorjem Vasnetsovim (1848-1926) in še nekaterimi drugimi slikarji je postavila temelje Arts and Crafts gibanju v Rusiji.

Vojna gob

Leta 1886 je začela ilustrirati ruske pravljice, ki jih je zbiral Aleksander Afanasjev (1826-1871). Skupaj se jih je nabralo 22, a je bila le ena (Vojna gob) objavljena v času njenega življenja. Kljub temu velja za pomemben vpliv na kasnejše ilustratorje, kot sta bila Ivan Bilibin (1876-1942) in Sergej Maljutin (1859-1937

Zakaj medved nima repa

Prizori iz pravljice Sinek Filip

Ivan Carevič in žar ptica

Leta 1896 je bila udeležena v prometni nesreči, ko se je njena kočija prevrnila in je Jelena z glavo udarila v pločnik. Sledili so zdravstveni zapleti in nikoli si ni opomogla. Umrla je približno dve leti in pol kasneje. V njen spomin je bila ustaovljena štipendija za nadarjene mlade umetnike.