Mitologija za otroke

Tokrat sem namesto klasične slikanice za otroke izbral malce zahtevnejše delo za nekoliko starejšo, a še vedno mladoletno publiko. Ilustratorka, ki mi je sedla v srce, je Clara Miller Burd, Američanka, rojena leta 1873 in umrla 1933.

O njej ni veliko znanega, a vemo, da je v New Yorku študirala slikarstvo in oblikovanje, kjer je blestela in prejela tudi več priznanj, se pri 25-ih odpravila v Pariz, kjer je študirala naprej, a se ob vrnitvi v ZDA preusmerila s slikarstva na vitraže.

S poslikanim steklom je opremila več cerkva, oblikovala naslovnice številnih uspešnih revij, namenjenih ženski publiki, a danes jo najbolj poznamo po ilustracijah knjig za otroke in mladino, še posebej del Louise Mae Alcott.

Za predstavitev paa sem izbal nekaj drugega. Šest barvnih ilustracij iz knjige Najboljši miti za fante in punce.

Začnimo s Pandoro in njeno skrinjico.

Mit o Pandorini skrinji je eden najbolj znanih. Pandora je bila v starogrški mitologiji prva ženska na Zemlji. Iz radovednosti je odprla skrinjico, ki je ne bi smela, in iz nje je ušlo zlo, ki se je razširilo po svetu. Nesrečna Pandora je skrinjico zaprla ravno dovolj zgodaj, da je v njej ostala večina najdragocenejšega - upanje. Tega odslej po svetu kronično primanjkuje.

Izraz odpreti Pandorino skrinjico torej simbolizira neko na videz nedolžno dejanje s pomembnimi, celo usodnimi posledicami.

Naslednji prizor je iz mita o Perzeju (na sliki s krilatim konjem Pegazom):

Perzej je bil legendarni starogrški heroj, ki je opravil številne junaške naloge, med drugimi tudi umoril Meduzo (tista s smrtonosnim pogledom) in rešil Andromedo, s katero je imel kasneje sedem sinov. Ampak to je že druga zgodba.

Oglejmo si, kako si je Clara Miller Burd predstavljala Arahne:

Arahne je bila tako spretna pri tkanju, da si je nakopala zamero mogočne Atene (kar roko na srce sploh ni bilo težko, Ateni so se namreč zamerili mnogi) in ta jo je spremenila v pajka, ki mora vse življenje presti. Po Arahne se red pajkov imenuje Arahnide. Ja, tudi to spada k splošni izobrazbi za fante in punce.

Na vrsti je Apolon:

Apolon je precej zapleten bog, ki ga običajno upodabljajo z liro (zanj jo je napravil Hermes), ki je neposreden potomec Zevsa. Je bog sonca, zdravstva, vedeževanja, glasbe, pa tudi kuge in še česa.

Oglejmo si še Perzefono:

Mit o Perzefoni je eden tistih ki so navdihnili številne zgodbe, le-te pa načeloma upodabljajo pomlad, oziroma skrivnost rasti rastlinja, ki vsako leto pride iz zemlje, a po žetvi izgine in 'prezimi' v podzemlju. Perzefona je kraljica podzemlja, ki je na površju zemlje le tri mesece, preostanek pa moa prebiti pri svojem ugrabitelju in soprogu Hadu.

Končajmo s še enim pomembnim prizorom iz grške mitologije. Tole je Paris, ki s pomočjo zlatega jabolka med tremi boginjami odloča, katera je najlepša:

Vse tri boginje so Parisa poskušale podkupiti, zato pri njegovi odločitvi ni šlo toliko za lepoto, kot privlačnost obljubljene nagrade. Paris je bil mlad fant, zato se je med Hero, Ateno in Afrodito odločil za slednjo, ki mu je obljubila za ženo najlepšo žensko na svetu.

To je imelo daljnosežne posledice (dečko se je seveda zameril Ateni, kar ni nikoli dobra ideja), zanetilo Trojansko vojno, Paris je med drugim ubil Ahila (ranil ga je namreč v njegovo peto), iz te zgodbe pa izvira tudi izraz jabolko spora, saj se je vse začelo z zlatim jabolkom, ki ga je užaljena Erinija, boginja maščevanja vrgla med omenjene tri boginje.

Zakaj je bila užaljena? Ker je niso povabili na žur (vsaka podobnost s Trnuljčico je seveda namerna)!

Tule si lahko preberete več o simboliki jabolk.

No, tole bi bilo za tokrat dovolj. Upam, da so ilustracije Clare Miller Burd naredile dober vtis in smo se vsi skupaj spotoma še nekaj malega naučili o mitologiji. Knjiga, iz katere sem pobral ilustrcije, je izšla leta 1920 pri založbi Milton Bradley iz Springfielda v Massachusettsu.