Warwick Goble

Warwick Goble,  ilustrator

Warwick Goble je eden najuspešnejših ilustratorjev, o katerem širše občinstvo skoraj ničesar ne ve. Že letnica njegovega rojstva je skrivnost. Dokumenti namreč navajajo tako letnico 1861 kot 1863, tako da večina dostopih člankov navaja vmesno pot, čeprav letnice 1862 ni najti v popisih prebivalstva. Podobno je z njegovim očetom, ki naj bi bil trgovski potnik, a ga popisi prebivalstva navajajo kot delavca v skladišču. Vemo tudi, da je bil Warwick eden od štitih otrok v družini, a o starosti in spolu sorojencev zlepa ni najti podatkov.

Vseeno se lahko zanesemo vsaj na to, da se je zagotovo šolal v Londonu, najprejv plačljivi mestni šoli, nato na umetniški akademiji. Kdo je plačal šolnino, ni znano, a domnevno je Warwick nekako prišel do štipendije. Vsekakor je izhajal iz družine, ki ji s financami ni bilo lahko, bolj iz delavskega kot iz srednjega sloja. Že med šolanjem je delal kot vajenec in pripravnik v tiskarni, kar ni bil le dobrodošel vir prihodka, ampak dragocena izkušnja iz poznavanja tehnologije tiska, ki se je v drugi polovici 19. stoletja nenehno razvijal, njegova rodna Anglija pa je bila med najnaprednejšimi tako po tehnološkem razvoju kot komercializaciji knjig.

Vojna svetov

Prve priložnosti za objavo so prišle pri časopisih in revijah. Bil je redni sodelavec pri Pall Mall Gazette, a je pogosto objavljal tudi pri The Boy’s Own Paper, Strand Magazine, Westminster Gazette in Pearson’s Magazine. Pri slednjem je objavil prve ilustracije novele H. G. Wellsa Vojna svetov. Znanstvenofantastična nadaljevanka je leta 1898 izšla z njegovimi ilustracijami tudi v knjižni obliki in velja za preboj Warwicka Gobla med priznane ilustratorje. V naslednjih nekaj letih je ilustriral še več knjig za odraslo publiko (ob znanstveni fantastiki tudi popotniške priročnike), zares pa je zablestel z uveljavitvijo barvnega tiska.

Vodni otroci

Goblov občutek za barve mu je široko odprl vrata za sodelovanje pri najuglednejših založbah zgodnjega 20. stoletja, med katerimi je največ sodeloval  z MacMillanom (Vodni otroci 1909 in Zelena vrba in druge japonske pravljice 1910).

Zvonec v templju Dojoji, Japonske pravljice

Goble je, čeprav pod opaznim vplivom Edmunda Dulaca (ali pa sta bila preprosto oba pod istim vplivom japonske umetnosti), hitro razvil prepoznaven slog, ki so ga založniki (in publika) dobro sprejeli predvsem za eksotične in fantastične prizore. Ilustriral je legendarni kjigi pripovedka Pentameron in Chaucerjevih zgodb, Bengalske pravljice, Indijske mite in legende in Indijske pravljice, proti koncu kariere pa še Stevensonovi klasiki Otok zakladov in Ugrabljen. Ob tem je redno prispeval še ilustracije za številne revije.

Medvedka, Pentameron

V svoji plodoviti karieri si je vzel dva odmora: med 1. svetovno vojno, ko se je kot prostovoljec pridružil Rdečemu križu v Franciji, in po zadni ilustrirani knjigi leta 1928, ko se je odločil za upokojitev. Preostanek življenja je posvetil predvsem kolesarjenju in veslanju, kar je združil s številnimi potovanji. Nikoli se ni poročil, tudi otrok uradno ni imel, je pa premoženje (prek palca bi bilo danes ocenjeno na okrogel milijonček) v oporoki zapustil skrivnostni gospe ali gospodični Stanway iz Walesa. Umrl je leta 1943.

 Otok zakladov