Arts & Crafts

Arts & Crafts gibanje - Umetnost naj bo vse in za vse

Ce govorimo o slikanicah, ne moremo mimo vpliva Arts & Crafts gibanja. Okrog leta 1860 je bila knjiga že široko dostopno potrošno blago z vsemi najslabšimi kapitalističnimi elementi. Poceni papir, slaba vezava in nejasen tisk so z redkimi izjemami prevladovali na trgu literature za otroke. Avtorske pravice? Pozabi! Da bi se kdo spuščal v primernost Sinjebradca, Otrok v gozdu ali Perraultove Rdeče kapice (brez lovca), ni bilo niti misliti. No, prav okrog leta 1860 se je začela oblikovati drugačna filozofija. Skupina ustvarjalcev okrog Williama Morrisa se je odločila upreti ceneni industrijski proizvodnji in ponuditi alternativo. Morris je leta 1861 ustanovil podjetje za deorativno umetnost, ki se je sprva posvečala pohištvu, tapetam in raznovrstnemu blagu. Domiselnost, ročno delo in celostni pristop k oblikovanju vsakega, še tako vsakdanjega izdelka, so prinesli odpor industrializaciji.

Kar dve desetletji je trajalo do vzpostavitve filozofije, ki je dajala prednost naravnemu pred umetnim in kakovosti pred dobičkom. Umetnostni zgodovinarji se v veliki večini strinjajo, da je Arts & Crafts pristop iz umetniškega pristopa prerasel v gibanje okrog leta 1880. Veliko vlogo pri tem je imel vplivni kritik, filozof, prevajalec in tudi avtor John Ruskin kot nekakšen ideolog (poleg Morrisa). V naslednjih letih se je oblikovalo več skupin, ki so se posvečale posameznim vrstam ustvarjanja, a je bilo praktično za vse značilno, da so bili ustvarjalci vsestranski. Ločnice med oblikovalci, ilustratorji, slikarji, arhitekti in drugimi so se brisale kot se je brisala meja med obrtjo in umetnostjo. Naj je šlo za knjigo, vitraž, kopalniško ploščico, ali jedilno žlico, Arts & Crafts je vedno našel priložnost, da izdelek nadgradi v unikat.

Gibanje je uradno dobilo ime šele leta 1887. Leto kasneje je sledila skupinska razstava najvidneših predstavnikov tedanjega obdobja. To so tudi leta, ko je slikanica kot posebna vrsta knjige za otroke dobila obliko, kakršno pravzaprav poznamo še danes: knjiga, ki združuje besedilo, tipografijo, postavitev besedila, izbor in vezavo papirja, ilustracijo in celo promocijo v unikatno celoto, kjer šteje vsaka podrobnost, vse skupaj pa dajejo rezultat, ki je večji od vsote posameznih delov. Ključno vlogo pri tem sta odigrala Walter Crane, ilustrator in oblikovalec, in Edmund Evans, tiskar z velikim posluhom za vse inovacije v tisku in odlično poslovno žilico.

Za boljšo predstavo torej naštejmo nekaj najpomembnejših ustvarjalcev s primeri njihovih izdelkov:

William Morris (1834–1896)

Nedomno je bil William Morris osrednja osebnost gibanja, svje umetniške korenine pa je pognal iz Pre-Rafaelitov, ki si prav tako zaslužijo samostojen članek. Bil je vsestranski ustvarjalec (zgoraj so njegove kopalniške ploščice z motivi pravljice o Lepotici in Zveri), ki je pisal, risal, slikal in oblikoval stotine izdelkov, ki jih je iz vsakdanje rabe povzdignil v umetniško izkušnjo. V svoj posel je uvedel tudi hčer Mary 'May' Morris, ki je po njegovi smrti prevezela vlogo svetovalke.

John Ruskin (1819–1900)

Kot ugleden kritik in filozof se je kmalu izoblikoval v nekakšnega ideologa gibanja, ki je zavračalo industrializacijo, zaradi katere so se delavci spreminjali v stroje, izdelki pa v ceneno blago. Zagovarjal je izvirnost pred množično potrošnjo in geslo 'roka, glava in srce gredo skupaj'. Kot velja za večino pripadnikov Arts & Crafts gibanja, je imel zelo rad fantazijske pripovedi, še posebej pravljice. Kot izziv deset let mlajše deklice je eno pri 22 letih tudi napisal in Kralj Zlate reke danes velja celo za prvo izvirno angleško pravljico. Še bolj zanimivo je nadaljevanje njegove osebne zgodbe, saj se je s svojo bralko kasneje celo poročil, a kmalu tudi ločil, saj je raje filozofiral, kot se posvečal soprogi. On je postal literarna legenda, ona pa se je poročila z drugim in rodila osem otrok!

Walter Crane (1845–1915)

Če smo doslej spoznali dve verjetno najvplivnejši osebi gibanja, dodajmo še tretjo. Walter Crane se je izkazal predvsem kot ilustrator, ki je postavil temelje sodobni slikanici za otroke. Za ilustracijo je verjel, da mora bolj ustrezati otrokovi predstavi kot realnosti, zato je prisegal na dvodimenzionalne like, zgodbo pa mora ne le dopolnjevati, ampak tudi nadgrajevati, zato na njegovih ilustracijah najdete ogromno podrobnosti. Zgornji prizor iz Speče lepotice (Trnuljčice) je izdelal kot predlogo za tapetni vzorec. Kot pravzaprav vsi drugi, ki jih predstavljam, je bil vsestranski ustvarjalec, ki je pisal tudi teoretične knjige in se politično udejstvoval.

May Morris (1862–1938)

Kot hči Williama Morrisa je imela obilo priložnosti in privilegije za dokazovanje svojega talenta. Izkazala se je predvsem s svojimi vezeninami, ki jih je iz preprostega okrasja povzdignila v pravcato umetnost. Napisala je več knjig, iz ene med njimi je zgornja skica okrasnega našitka.

Gertrude Jekyll (1843–1932)

Gertrude Jekyll je bila vodilna hortikulturistka svojega obdobja. Zaslovela je z načrtovanjem vrtov, kjer je uspešno združevala značilnosti posameznih stavb, specifičnosti lege in primerne zasaditve grmičevja, cvetja in drevja. Tudi ona je napisala več knjig, a žal brez barvnih ilustracij, zato jo predstavljamo kar enega njenih akvarelov, ki lepo predstavlja zlitje organskega in umetnega.

C. F. A. Voysey (1857–1941)

Charles Francis Annesley Voysey je bil uspešen arhitekt in oblikovalec, znan po enostavnih in funkcionalnih oblikah. Njegovi najljubši motivi so bili iz narave, posebej rad je imel ptice.

Charles Rennie Mackintosh (1868–1928)

Kot vodilni škotski arhitekt je zaslovel z enostavnimi in elegantnimi povezavami med lepoto in funkcionalnostjo arhitekture. Lep primer je okno (vitraž) predstavljeno zgoraj. Pri delu mu je pogosto pomagala soproga Margaret Macdonald, skupaj sta ustvarila številne interiorje. V njegovih in skupnih delih je čutiti vplive Romantike, keltske mitologije, Japonizma in novonastalega Art Nouveauja.

Phoebe Anna Traquair (1852–1936)

Ena vodilnih škotskih umetnic svojega časa se je rodila v Dublinu, kjer je tudi doštudirala slikarstvo. Po poroki se je preselila na Škotsko, kjer je zaslovela z murali, oblikovanjem nakita in knjig, okrasnih vezeninah, ekrasnem emajlu. Zgoraj je ena izmed njenih ilustracij v knjigi Dante: Ilustracije in zapiski.

Georgie Gaskin (1866–1934)

Georgie Evelyn Cave France, poročena Gaskin, je pri delu pogosto sodelovala s soprogom, zato njene izdelke pogosto najdemo podpisane z gospa Arthur Gaskin, skupne pa z gospod in gospa Gaskin. Oblikovala je nakit in različne kovinske izdelke, njena posebnost je bila raba cenejših materialov, ki jih zlatarji in draguljarji le redko uporabijo (srebro, emajl, poldragi kamni in ponarejeni dragi kamni). Zgornje ilustracije so iz abecednika, ki ga je napisala in oblikovala kar sama.

Morda dodamo še eno v zgodovinskih knjigah pogosto prezrto podrobnost. Umetniško gibanje je imelo tudi politične podtone. Številni vidni predtavniki Arts & Crafts so zagovarjali socialistične ideje. Po njihovem naj bi bila umetnost dostopna vsakomur, tako kot ustvarjalcu kot uporabniku. Kot ste opazili, je med njimi zelo visok odstotek žensk, kar se prav tako sklada z osnovno idejo umetnost v vsem in za vse.

Gotovo se opazili ljubezen Art & Crafts ustvarjalcev do barv in oblik iz narave, kar je dalo zagon še enemu pomembnemu gibanju. To je Art Nouveau. O tem kdaj drugič.

Morda dodamo še eno v zgodovinskih knjigah pogosto prezrto podrobnost. Umetniško gibanje je imelo tudi politične podtone. Številni vidni predtavniki Arts & Crafts so zagovarjali socialistične ideje. Po njihovem naj bi bila umetnost dostopna vsakomur, tako ustvarjalcem kot uporabnikom. Kot ste opazili, je med njimi zelo visok odstotek žensk, kar se prav tako sklada z osnovno idejo 'umetnost v vsem in za vse'.

Arthur Szyk

Arthur Szyk, karikaturist, miniaturist, ilustrator

Arthur Szyk (1894-1951) se je rodil v Lodzu, poljskem mestu, ki je bilo tedaj del Ruskega cesarstva, v premožni družini. Oče je bil direktor tekstilne tovarne, a je med veliko stavko oslepel, ko mu je eden od delavcev v obraz vrgel kislino. Ker je Arthur že pri šestih letih kazal izjemen talent za risanje. Njegove upodobitve prizorov iz Boksarske vstaje in Biblije so tako navdušile šolske učitelje, da so očetu predlagali naj ga pošlje v Pariz na slovito Akademijo Julien.

Avtoportret

Ko se je še kot najstnik vrnil v domovino, natančneje v Krakow, ki je bil tedaj del Avstro-Ogrskega cesarstva, je nemudoma začel objavljati risbe in karikature v satiričnem časopisu Smeh. Kot Poljak in Jud je imel v mladosti obilo izkušenj zatirane manjšine, za katero se je na svoj način boril vse do smrti.

 

Karikatura Adolfa Hitlerja v vlogi faraona, ki izganja Jude

Karikatura delovanja Ku Klux Klana

 

Karikatura McCarthyjevih 'lovov na čarovnice'

Njegov slog je izjemna zmes tradicionalnih elementov, kakršne najdemo v srednjeveških rokopisih in miniaturah s sodobnim pristopom, ki ga je osvojil v Parizu. Nanj je pomebno vplival tudi obisk Palestine tik pred prvo svetovno vojno, zaradi katere so ga kot ruskega državljana oblasti, podrejene Otomanskemz cesarstvu takoj po začetku tudi pregnale. Vpoklican je bil v vojsko, a je pobegnil in preostanek vojne preživel v rodnem kraju. Spoznal je bodočo ženo in kmalu sta dobila sina in hčer. Med Poljsko-Sovjetsko vojno je služil na strani Poljske kot konjeniški častnik in vodja propagandnega oddelka.

 

Sveta podoba Davida in Saula

Leta 1921 se je z družino preselil v Pariz, kjer so ostali več kot desetletje. To obdobje je prineslo veliko spremembo v njegovem delu. Če se je prej zanašal predvsem na črtno risbo, so se sedaj pojavile bogate barve in številni okraski. Ustvaril si je ime in bil povabljen k ilustriranju statuta Lige narodov, vendar je projekt že ponekaj straneh opustil zaradi razočaranja nad delom ustanove.

 

Serija znamk

Sledila je selitev v London, kjer je med drugim ilustriral v tistem trenutku najdražjo (novoizdano) knjigo na svetu. Haggadah je tradicionalna judovska zgodba, v katero je vnesel mnoge sodobne elemente, pa se tudi moral sprijazniti s številnimi kompromisi zaradi napetih odnosov Združenega kraljestva in Nemčije. Leta 1940 je izšlo 250 v fino telečje usnje vezanih izvodov po (preračunano na današnjo kupno moč) nekaj več kot deset tisoč evrov za izvod.

 

Haggadah s posvetilom kralju Juriju

Združeno kraljestvo ga je poslalo v Severno Ameriko, kjer naj bi s z močjo svojega dela seznanjal javnost z Drugo svetovno vojno. Iz Kanade je odšel v ZDA, kjer sta se s soprogo ustalila v New Yorku, medtem ko se je sin pridružil De Gaullovim četam. Med vojno je postal Szyk eden najbolj znanih umetnikov v ZDA, a njegova izpostavljenost je imela tudi svojo ceno. Ker si je s karikaturo ob nemških, italijanskih in japonskih voditeljih upal kritizirati tudi britansko politiko do Palestine in rasizem v ZDA, so se ga lotili ameriški lovci na simpatizerja komunistov (po krivem so ga obtožili sodelovanja v antifašistični organizaciji, na primer). Čeprav je bil oproščen, je težko reči, kakšne posledice je to imelo na njegovo zdravje.

 

Ilustracija iz Andersenovih pravljic

 

Ilustracija iz 1001 noči

Leta 1951 je imel v delu kopico atraktivnih projektov, ki so povečini ostali nedokončani (dve knjigi sta izšli tudi posthumno), saj ga je doletel usoden srčni napad. 

 

Bruno Angoletta

Bruno Angoletta, ilustrator in karikaturist

Bruno Angoletta (1889-1954) se je sprva preizkusil v študiju prava na ugledi univerzi v Padovi, a je stopninje svojega očeta hitro zapustil in se povsem posvetil svoji strasti do risanja. Čeprav samouk, je že kot najstnik našel redno delo pri različnih revijah, kjer so predvsem cenili njegove satirične karikature.

Tri naslovnice revije Nedeljkin dnevnik

Seveda pa je poprijel za vsako delo, vključno z reklamnimi plakati in skicami za gledališke kostume. Na denarju, s katerm kupiš kruh, pač ne piše, kje si ga dobil.

 

Skice gledaliških kostumov

 

Reklamni poster za viadukt z avtocesto

Preden mu je kariera stekla, je prišlo do začetka prve svetovne vojne. Čeprav s kroničnim vnetjem srčnega tkiva, se je prijavil kot prostovoljec, bil ranjen in ujet, si prislužil dve odlikovanji in se vrnil poln izkušenj iz vojaškega življenja.

 

Pravljica o sedmih zvezdicah

 

Pravljica o vodnjakih in pavih

 

Pravljica o kralju in granatnem jabolku

Izrabil jih je v več serijah stripov, ki so izhajali vse do leta 1940, med temi pa je najbolj znan lik Marmittonehja, dobrodušnega mladega vojaka, ki zaradi nespretnosti in nesrečnih spletov naključij vsako epizodo konča v zaporu. Risal je tudi propagandne letake za vojaško službo v času vzpona fašizma v Italiji. Posebej so bile pšriljubljene njegove parodije anglosaške kulture in ameriških super junakov.

 

Marmittone, strip v črno beli in barvni izvedbi

Po drugi svetovni vojni se je posvetil zgolj ilustraciji za otroke, s katero se je bolj ali manj redno ukvarjal že prej. Kot se za italijanskega umetnika spodobi, je seveda narisal tudi Ostržka. O njegovem zasebnem življenju je težko najti kaj uporabnega, vsekakor je imel vsaj eno hčer in ima vsaj eno vnukinjo. Vendar nas pri umetnikih tako ali tako zanimajo predvsem njihova dela.

 

Ostržek

To je to. Če najdem še kaj, dodam. 

 

Maria Louise Kirk

Kdo je bila Maria Louise Kirk?

Presenetljivo je, kako malo vemo o številnih ilustratorjih, ne glede na desetine knjig, ki so ostale v njihovi zapuščini. Posebej pogosto se izgubi sled za ilustratorkami, ki so med kariero zamenjale zaradi poroke menajave priimka, se posvetile materinstvu in gospodinjenju, ali se podpisovale s psevdonimi, saj se je celo risanje v nekaterih okoljih štelo za neprimerno ženski, mnoge pa se niti niso podpisovale, dokler založniki niso dojeli, da je trženje knjige z znanim imenom ilustratorja lažje in predvsem donosnejše.

Maria Louis Kirk ne spada v nobeno od teh kategorij, a o njej vseeno ne vemo skoraj ničesar. Tule je celo članek posvečen njenim ilustracijam, kjer med komentarji najdemo sorodnike, ki bi o njej prav tako radi izvedeli več. Kaj torej lahko povemo o tej izjemno produktivni in, glede na to, da so ji založniki zaupali cele serije projektov, tudi komercialno zanimivi ilustratorki?

Rodila se je leta 1860 v Pennsylvaniji, kjer je tudi pridobila formalno izobrazbo. Najprej na Oblikovni šoli za ženske, nato na prestižni Akademiji finih umetnosti. Izpopolnjevala se je v Chicago, kjer je (poleg Philadelphije) tudi razstavljala in leta 1894 osvojila nagrado za najboljši portret. O njenem slogu lahko rečemo, da je nanj gotovo vplival Jugendstil, nekoliko temačnejša nemška različica Art Decoja. Ne nazadnje je ilustrirala tako Heidi, kot še druge knjige Johanne Spyri, kjer je odlićno upodobila svet Alp.

O zasebnem življenju Marie Louise Kirk, ki se je pogosto podpisovala le kot ML Kirk ali MLK, ne vemo skoraj ničesar. Če se lahko naslonimo na pričevanje ene of komentatork v zgoraj objavljenem članku, je poleg sestre imela še tri polbrate, zelo mlada je izgubila očeta, kasneje še mater, bolezen pa naj bi ji povzročila trajno poškodbo noge, zaradi katere je vse življenje šepala. Živela naj bi sama in se stara leta preselila k sestri, ki ji je 1894 pozirala za nagrajeni portret. V uradnih zapisih najdemo le še datum smrti: na njen 78. rojstni dan 21. junija 1938.

Precej več pove njena bibliografija, ki obsega več kot 50 knjig (in verjetno še kakšno več, saj v tedanjem obdobju podpisovanje likovnih ustvarjalcev v knjigah ni bilo samoumevno). Med njenimi deli najdemo otroške klasike, kot so Ostržek Carla Collodija, Otroški vrt verzov Roberta Louisa Stevensona in Princeso in škrata Georga MacDonalda.

Prav tako so tu klasike za nekoliko starejšo publiko: Guliverjeva potovanja, Hiawatha in Canterburyske zgodbe.

In eno največjih priznanj, ki jih lahko v svojem delu dobi ilustrator: ilustracije Alice v Čudežni deželi. Obstajajo kritike, ki jo primerajo celo z Johnom Tennielom, a presodite sami.

To je to. Povejte naprej!

Harry C. Edwards

Harry C. Edwards, slikar in ilustrator

Harry Clay Edwards se je rodil leta 1868 v Philadelphiji, študiral pa je na umetniških šolah Adelphi in Art Students' Leaguev Brooklynu, kjer je nato živel praktično do konca življenja. Bil je aktiven član kulturne scene v tej znani newyorški četrti. Bil je slikar, in redno objavljal ilustracije v periodičnem tisku, največ v revijah McClure in Saturday Evening Post, ilustriral je tudi številne knjige za mladino in odrasle, predvsem pustolovske, vključno z znano epsko pesmijo o Hiawathi in prigodami Sherlocka Holmesa.

Saturday Evening Post, naslovnica
 

Življenje v divjini, koledar

Prijetno jutro, olje na platnu

 Kolonialni kavalir, naslovnica

Severni diamanti, ilustracija

Zadnji primer Sherlocka Holmesa, ilustracija

Vabili so ga k številnim občasnim projektom, kot so propagandni materiali in koledarji, kjer si je z leti ustvaril sloves mojstra upodobitev življenja na Divjem zahodu. Ob sodelovanju v različnih likovnih društvih velja omeniti še, da je bil zelo cenjen amaterski gledališki igralec. Čeprav je zelo težko najti več podatkov o njegovem življenju, se zdi, da je tudi skiciral gledališke kostume. Leta 1922 je umrl zaradi pljučnice.

Warwick Goble

Warwick Goble,  ilustrator

Warwick Goble je eden najuspešnejših ilustratorjev, o katerem širše občinstvo skoraj ničesar ne ve. Že letnica njegovega rojstva je skrivnost. Dokumenti namreč navajajo tako letnico 1861 kot 1863, tako da večina dostopih člankov navaja vmesno pot, čeprav letnice 1862 ni najti v popisih prebivalstva. Podobno je z njegovim očetom, ki naj bi bil trgovski potnik, a ga popisi prebivalstva navajajo kot delavca v skladišču. Vemo tudi, da je bil Warwick eden od štitih otrok v družini, a o starosti in spolu sorojencev zlepa ni najti podatkov.

Vseeno se lahko zanesemo vsaj na to, da se je zagotovo šolal v Londonu, najprejv plačljivi mestni šoli, nato na umetniški akademiji. Kdo je plačal šolnino, ni znano, a domnevno je Warwick nekako prišel do štipendije. Vsekakor je izhajal iz družine, ki ji s financami ni bilo lahko, bolj iz delavskega kot iz srednjega sloja. Že med šolanjem je delal kot vajenec in pripravnik v tiskarni, kar ni bil le dobrodošel vir prihodka, ampak dragocena izkušnja iz poznavanja tehnologije tiska, ki se je v drugi polovici 19. stoletja nenehno razvijal, njegova rodna Anglija pa je bila med najnaprednejšimi tako po tehnološkem razvoju kot komercializaciji knjig.

Vojna svetov

Prve priložnosti za objavo so prišle pri časopisih in revijah. Bil je redni sodelavec pri Pall Mall Gazette, a je pogosto objavljal tudi pri The Boy’s Own Paper, Strand Magazine, Westminster Gazette in Pearson’s Magazine. Pri slednjem je objavil prve ilustracije novele H. G. Wellsa Vojna svetov. Znanstvenofantastična nadaljevanka je leta 1898 izšla z njegovimi ilustracijami tudi v knjižni obliki in velja za preboj Warwicka Gobla med priznane ilustratorje. V naslednjih nekaj letih je ilustriral še več knjig za odraslo publiko (ob znanstveni fantastiki tudi popotniške priročnike), zares pa je zablestel z uveljavitvijo barvnega tiska.

Vodni otroci

Goblov občutek za barve mu je široko odprl vrata za sodelovanje pri najuglednejših založbah zgodnjega 20. stoletja, med katerimi je največ sodeloval  z MacMillanom (Vodni otroci 1909 in Zelena vrba in druge japonske pravljice 1910).

Zvonec v templju Dojoji, Japonske pravljice

Goble je, čeprav pod opaznim vplivom Edmunda Dulaca (ali pa sta bila preprosto oba pod istim vplivom japonske umetnosti), hitro razvil prepoznaven slog, ki so ga založniki (in publika) dobro sprejeli predvsem za eksotične in fantastične prizore. Ilustriral je legendarni kjigi pripovedka Pentameron in Chaucerjevih zgodb, Bengalske pravljice, Indijske mite in legende in Indijske pravljice, proti koncu kariere pa še Stevensonovi klasiki Otok zakladov in Ugrabljen. Ob tem je redno prispeval še ilustracije za številne revije.

Medvedka, Pentameron

V svoji plodoviti karieri si je vzel dva odmora: med 1. svetovno vojno, ko se je kot prostovoljec pridružil Rdečemu križu v Franciji, in po zadni ilustrirani knjigi leta 1928, ko se je odločil za upokojitev. Preostanek življenja je posvetil predvsem kolesarjenju in veslanju, kar je združil s številnimi potovanji. Nikoli se ni poročil, tudi otrok uradno ni imel, je pa premoženje (prek palca bi bilo danes ocenjeno na okrogel milijonček) v oporoki zapustil skrivnostni gospe ali gospodični Stanway iz Walesa. Umrl je leta 1943.

 Otok zakladov