Kate Greenaway in podobe srečnega otroštva
Tokrat predstavljam prav posebno slikanico, pri kateri so sodelovala kar tri pomembna imena iz zgodovine slikanice za otroke.
Najprej je tu ilustratorka Kate Greenaway, verjetno najvplivnejša ilustratorka 19. stoletja (pa ne, da med damami ni bilo kaj prida priznanih in uspešnih ilustratork, spomnimo le na Mabel Humphrey), po kateri se imenuje tudi ena izmed dveh najprestižnejših nagrad za ilustratorje (druga se po njenem sodobniku in prijatelju Randolphu Caldecottu).
Potem je tu vsekakor Edmund Evans, tiskar, ki je postavil povsem nove standarde na področju knjig za otroke, saj je tržišču ponudil takšno razmerje med kakovostjo in ceno, da so slikanice za otroke postale dostopne zelo širokemu občinstvu in ilustratorji tako cenjeni, da jih ni nihče več označeval za drugorazredne umetnike.
Tretji sodelujoči pa je posebna zgodba. Ime mu je Myles Birket Foster, vendar ga ne smemo zamenjati z njegovim očetom, ki je imel isto ime in bil verjetno najuspešnejši akvarelist svojega časa. Torej ne Myles Birket Foster (1825-1899), temveč njegov sin (1851-1922). Ne slikar ali ilustrator, temveč skladatelj in predvsem organist.
Knjigi je naslov A Day in Child's Life (Dan v otrokovem življenju), izšla pa je pri prav tako legendarni založbi George Routledge and Sons leta 1881.
Začnimo z naslovnico:
Čeprav ni videti posebej privlačna, lahko že takoj opazimo značilno zeleno barvo, ki jo je imela Kate Greenaway tako rada. Nadaljujmo z nekaj vinjetami, s prepoznavnimi otroškimi liki, s katerimi je pustila neizbrisen pečat v otroški literaturi in celo v modi!
Še ena celostranska:
Pa notranja naslovnica z imeni ključnih ustvarjalcev.
Na tej sliki je pravzaprav zajeto vse, kar dela slikanice Kate Greenaway tako privlačne: prizori brezskrbnega otroštva, simpatična oblačila in veliko cvetja. Tako idealizirana predstava je tudi poglavitni očitek, ki ga je njeno delo kdaj doživelo, ampak takšne ilustracije je pač delala, bile so vrhunsko izpeljane in s tem je zaslovela.
Omenil sem že sodelovanje z Birket Fosterjem, ki je uglasbil pesmice, s katerimi je predstavljen urnik v tipičnem dnevu tedanjega (idealiziranega) otroka. Ali katero od pesmi prepoznamo?
Če so črke premajhne, nič hudega, saj bom posamezne naslove ponovil ob spremljajočih ilustracijah, ki spremljajo besedilo in note.
Najprej je na vrsti Prebujanje.
Za tem takoj k delu, se pravi k učenju. Naj bo to nekaj preprostega, uporabnega in hkrati zabavnega - Abeceda.
Po učenju abecede je Čas za igro.
Ko se utrudimo, se moremo najesti, a pred tem Molitev pred obrokom.
Sledi ljubka Pesem o punčki.
In - to ne bo presenečenje - Rajanje.
Tale deklica je že Utrujena.
Še ena Molitev...
In končno Spanje.
Tole kratko in sladko potovanje skozi otroški dnevni urnik zaključujemo s še nekaj vinjetami:
Seveda je bilo otroštvo v 19. stoletju lahko tudi precej drugačno, kar bomo najbrž spoznali ob kakšni drugi priložnosti, morda ob kateri od knjig Charlesa Dickensa, a za prednovoletno razpoloženje, ko je ščepec sladkobnosti vsekakor dovoljen in celo pričakovan, ostanimo kar pri Kate Greenaway in njenih podobah.
Komur to še ni dovolj, naj vstopi še v spletno trgovino,ki v celoti črpa navdih iz njenih ilustracij:
http://www.zazzle.com/my_vintage_shop
Zdaj pa zares konec.