Kdo je bil Andre Castaigne?

Andre Castaigne (1861-1929) s polnim imenom Jean Alexandre Michel Andre Castaigne je bil sin slikarja Jean Euseba Josepha Castaigna in brat pesnika Josepha Jeana Destrainsa Castaigna, a vendarle daleč najuspešnejši umetnik v družini. Študiral je slikarstvo na Akademiji lepih umetnosti pri Jean-Leonu Geromu in Alexandru Cabanelu. Že kot študent je osvojil več nagrad v različnih kategorijah in s tem nakazal raznovrstnost, ki ga je krasila skozi celotno ustvarjalno obdobje.

Ker je prve uspehe dosegel ravno v 80. letih 19. stoletja, ko se je močno razvila tehnika tiskanja, s tem pa so na tržišče začele prihajati vse bolj kakovostne revije, je bilo njegovo znanje hitro opaženo. Posebej veliko povpraševanje po kakovostnih ilustratorjih je bilo v ZDA. Tam je trg zahteval ogromno ilustracij, ilustratorjev pa je bilo bore malo. Sicer so šole zanje rasle kot gobe po dežju, a vmesni čas, ko so se šele učili posla in dozorevali, je bilo treba čim prej zapolniti, saj je bila konkurenca med revijami ogromna, finačni vložki pa prav tako.

Na prelomu stoletja so tako ilustratorji iz Evrope v ZDA odkrili veliko in bogato tržišče. Andre Castaigne je na primer delal za kar tri izmed največjih revij: Scribner's, Century in Harper's Bazaar.

Tudi sicer je veliko potoval, nekaj zaradi pridobivanja novih znanj, ki jih je kmalu začel prenašati naprej, tako v ZDA kot Franciji, večinoma pa zaradi posla. Bil je iskan portretist in ilustrator, ob revijah je risal tudi za različne knjige.

Tule sta primera sodelovanja z uspešnim piscem napetih romanov Haroldom MacGrathom:

Bagdadska preproga se odvija v eksotičnem orientalskem okolju.

Gosja pastirica je romaneskna različica znane pravljice, v kateri se vse vrti okrog zamenjane identitete.

Usnjeni lij je kratka zgodba Arthurja Conana Doyla, najbolj znanega po prigodah Shelocka holmesa.

Andre Castaigne je nekaj knjig napisal kar sam in jih seveda prav tako ilustriral. Na primer naslednji:

Fata Morgana z avtobiografskimi vložki pripoveduje o življenju študenta umetnosti v Parizu.

Bill-Toppers (ne upam si prevajati) prinaša prav tako umetniško vzdušje, a tokrat z utrinki življenja cirkusantov.

Najbolj znan pa je zagotovo po ekstravagantnih barvnih dvostranskih ilustracijah prve izdaje danes legendarnega roma Gastona Lerouxa Fantom iz opere.

Da ne pozabimo, prikažimo še katero izmed njegovih del za revije - bil je na rimer uradni ilustrator prvih olimpijskih iger moderne dobe.

Da, verjeli ali ne, plezanje po vrvi (naslov je ostal v Grčiji) je bila ena izmed osmih gimnastičnih disciplin na prvih olimpijskih igrah moderne dobe leta 1896, s katerih je kot uradni ilustrator (ilustratorje so kmalu začeli izpodrivati fotografi) za Scribner's poročal prav Andre Castaigne.

Kaj pa njegovo zasebno življenje? Znanega ni skoraj nič. Nobenih podatkov o morebitni poroki ali potomcih nimamo.

O zadnjih petnajstih letih življenja Andreja Castaigneja prav tako ne vemo veliko, umetniških stvaritev iz tega obdobja ni najti. Znano je le, da se je pred smrtjo poškodoval. Zaradi hernije so mu zdravniki zabičali strog počitek, a jih ni ubogal. Prišlo je do komplikacij in 25. februarja 1929 je umrl.