Arthur Szyk, karikaturist, miniaturist, ilustrator
Arthur Szyk (1894-1951) se je rodil v Lodzu, poljskem mestu, ki je bilo tedaj del Ruskega cesarstva, v premožni družini. Oče je bil direktor tekstilne tovarne, a je med veliko stavko oslepel, ko mu je eden od delavcev v obraz vrgel kislino. Ker je Arthur že pri šestih letih kazal izjemen talent za risanje. Njegove upodobitve prizorov iz Boksarske vstaje in Biblije so tako navdušile šolske učitelje, da so očetu predlagali naj ga pošlje v Pariz na slovito Akademijo Julien.
Avtoportret
Ko se je še kot najstnik vrnil v domovino, natančneje v Krakow, ki je bil tedaj del Avstro-Ogrskega cesarstva, je nemudoma začel objavljati risbe in karikature v satiričnem časopisu Smeh. Kot Poljak in Jud je imel v mladosti obilo izkušenj zatirane manjšine, za katero se je na svoj način boril vse do smrti.
Karikatura Adolfa Hitlerja v vlogi faraona, ki izganja Jude
Karikatura delovanja Ku Klux Klana
Karikatura McCarthyjevih 'lovov na čarovnice'
Njegov slog je izjemna zmes tradicionalnih elementov, kakršne najdemo v srednjeveških rokopisih in miniaturah s sodobnim pristopom, ki ga je osvojil v Parizu. Nanj je pomebno vplival tudi obisk Palestine tik pred prvo svetovno vojno, zaradi katere so ga kot ruskega državljana oblasti, podrejene Otomanskemz cesarstvu takoj po začetku tudi pregnale. Vpoklican je bil v vojsko, a je pobegnil in preostanek vojne preživel v rodnem kraju. Spoznal je bodočo ženo in kmalu sta dobila sina in hčer. Med Poljsko-Sovjetsko vojno je služil na strani Poljske kot konjeniški častnik in vodja propagandnega oddelka.
Sveta podoba Davida in Saula
Leta 1921 se je z družino preselil v Pariz, kjer so ostali več kot desetletje. To obdobje je prineslo veliko spremembo v njegovem delu. Če se je prej zanašal predvsem na črtno risbo, so se sedaj pojavile bogate barve in številni okraski. Ustvaril si je ime in bil povabljen k ilustriranju statuta Lige narodov, vendar je projekt že ponekaj straneh opustil zaradi razočaranja nad delom ustanove.
Serija znamk
Sledila je selitev v London, kjer je med drugim ilustriral v tistem trenutku najdražjo (novoizdano) knjigo na svetu. Haggadah je tradicionalna judovska zgodba, v katero je vnesel mnoge sodobne elemente, pa se tudi moral sprijazniti s številnimi kompromisi zaradi napetih odnosov Združenega kraljestva in Nemčije. Leta 1940 je izšlo 250 v fino telečje usnje vezanih izvodov po (preračunano na današnjo kupno moč) nekaj več kot deset tisoč evrov za izvod.
Haggadah s posvetilom kralju Juriju
Združeno kraljestvo ga je poslalo v Severno Ameriko, kjer naj bi s z močjo svojega dela seznanjal javnost z Drugo svetovno vojno. Iz Kanade je odšel v ZDA, kjer sta se s soprogo ustalila v New Yorku, medtem ko se je sin pridružil De Gaullovim četam. Med vojno je postal Szyk eden najbolj znanih umetnikov v ZDA, a njegova izpostavljenost je imela tudi svojo ceno. Ker si je s karikaturo ob nemških, italijanskih in japonskih voditeljih upal kritizirati tudi britansko politiko do Palestine in rasizem v ZDA, so se ga lotili ameriški lovci na simpatizerja komunistov (po krivem so ga obtožili sodelovanja v antifašistični organizaciji, na primer). Čeprav je bil oproščen, je težko reči, kakšne posledice je to imelo na njegovo zdravje.
Ilustracija iz Andersenovih pravljic
Ilustracija iz 1001 noči
Leta 1951 je imel v delu kopico atraktivnih projektov, ki so povečini ostali nedokončani (dve knjigi sta izšli tudi posthumno), saj ga je doletel usoden srčni napad.
