Franz Stassen

Franz Stassen, ilustrator, oblikovalec in slikar

Franz Stassen (1869-1949) je bil nemški umetnik, ki je svojo slikarsko izobrazbo večinoma pridobil v Berlinu, kjer je tudi delal vse do smrti, čeprav je bil aktiven tudi v rojstnem Hanauu in Bayreuthu.

Sprva je bil predvsem ilustrator, ki je ob knjigah za otroke in odrasle oblikoval še okrasne ex librise, razglednice in koledarje, za preboj v njegovi karieri pa zagotovo velja leto 1908. Takrat je dobil večje naročilo uglednega proizvajalca čokolade Stollwerck, ki je svoje izdelke dolga leta krasil z ilustracijami uglednih umetnikov. Številni kupci so se nad Stollwerckom navdušili prav zaradi domiselno oblikovane embalaže in mnogi so ilustracije tudi zbirali.

Istega leta se je Stassen spoprijateljil z Siegfriedom Wagnerjem, skladateljem, ki je bil sin legendarnega Richarda in Cosime (hči Franza Liszta) in je ravno takrat prevzel vodenje festivala v Beyreuthu. Franza in Siegfried je poleg navdušenja nad mitologijo povezovala tudi istospolna usmerjenost, ki pa sta jo takrat oba še skrivala (Franz se je celo poročil,a je žena kmalu umrla).

Siegfried Wagner, dirigentska silhueta, kot ga je upodobil Otto Bohler

Vsekakor se je znanstvo s Siegfriedom Franzu obrestovalo, saj je kmalu postal oblikovalec plakatov za prireditve in ilustriral več njegovih del. Pri publiki odlično sprejete ilustracije so mu odpirale številna vrata, dobial je naročila za idelavo portretov in sam Adolf Hitler mu je naročil izdelavo serije tapiserij z motivi islandskega mita Edda. Leta 1939 mu je Hitler osebno podelil naziv profesorja, Stassen pa je bil član stranke NSDAP od leta 1930.

(naslovnica slikanice Sedem krokarjev)

Kot uglednemu in politično dobro podprtemu umetniku Franzu Stassnu dela in denarja ni manjkalo, a poleg že omenjenih ilustracij mitov so v njegovem opusu zagotovo najpomembnejše pravljice (Grimmove, seveda), ki so ob različnih priložnostih izšle v več knjigah med leti 1917 in 1922.

Stassen je tipičen primer umetnika, ki je marsikaj dosegel zaradi svojih osebnih in političnih zvez, kar mu je po eni strani omogočilo dokaj udobno življenje, po drugi pa je svoje cilje dosegal z manj truda in bi se v drugačnih okoliščinah verjetno izkazal bolj kot sicer, a je vprašanje, če bi sploh prišel do objav.

Na vsak način gre za ustvarjalca, ki je svoj talent združil z odlično tehniko, svoj slog pa morda preveč podredil pričakovanjem ožjega kroga ljudi, s katerimi se je družil. Tako je za zgodovino morda pustil manj, kot je bil sposoben.