Janko in Metka - Richard Scholz

Christian Wilhelm Ernst Richard Scholz (1860-1939) je bil nemški slikar in ilustrator, znan portretist, ki se je izobraževal v Berlinu in Munchnu ter kasneje nekaj let preživel kot profesor na slovitih univerzah v Dresdnu in Munchnu, kjer je pomagal izobraziti celo vrsto vrhunskih likovnih ustvarjalcev.

Ena njegovih posebnosti so bile tudi ilustracije slikanic za otroke in tule imamo zelo dobro ohranjen primer slikanice o Janku in Metki, kjer je lepo videti odlično Scholzevo tehniko in seveda realističen slog, značilen za nemške ilustratorje z začetka 20. stoletja.

Prikazane slike so iz nizozemske izdaje (založba Van Holkema & Warendorf, Amsterdam), objavljene v letu 1905:

To je bila knjiga Janko in Metka kot si jo je zamislil Richard Scholz, eden najupspešnejših nemških slikarjev in ilustratorjev svojega časa.

Ex Libris

Kaj je ex libris?

Takoj po izumu tiska se je pojavila težava s knjigami, ki je nismo odpravili vse do danes. Marsikdo si jo rad sposodi, pa jo nato pozabi vrniti. Ex libris (v prevodu 'iz knjig' ali 'iz knjižnice') je pri tem lahko v dragoceno pomoč. Tako dragoceno, da so ljudje začeli ob knjigah zbirati tudi ex librise.

Dejansko je ex libris listič vstavljen v knjigo, na njem pa je napis, ki označuje lastništvo. Danes v knjižnicah to počnejo s posebnimi nalepkami in žigi, če piskajočih domislic niti ne omenjamo, a je lepota ex librisov vendarle takšna, da bi jih bilo škoda pozabiti. S sodobnimi metodami personalizacije in vrhunskega tiska po dostopni ceni si vsak lahko omisli svojo oznako (ali več njih, na domačih omarah imamo povečini več kot eno samo knjigo), zato tokrat predstavljamo nekaj klasičnih ex librisov -  v nostalgičen poduk in navdih.

Albert Pieter Hahn (1877-1918)

Allan Wyon (1843-1907)

Charles William Sherborn (1831-1912)

Dugald Stewart Walker (1883-1937)

Edmund Henry Garrett (1853–1929)

Edward Penfield (1866–1925)

Edwin Davis French (1851–1906)

Emil Doepler, mlajši (1855–1922)

Ephraim Moses (Moshe) Lilien (1874–1925)

Franz von Bayros (1866–1924) je najbolj znan po erotičnih motivih, ki so (razumljivo) med najbolj priljubljenimi med zbiralci.

David Henry Souter (1862-1935), avstralski slikar in ilustrator, ki ga danes uvrščamo v smer Art Nouveau, je imel zelo rad morske deklice. Tudi različna mitološka bitja, pogsta še iz časov, ko so bili na exlibrisih najpogostejši grbi in podobne oznake, so zelo všeč zbiralcem, ki se včasih specializirajo zgolj za en motiv.

Walter Crane (1845-1915) je še en predstavnik Arto Nouveaua.Tudi njegov ex libris je iz zbirke Alexa Turnbulla. Kot lahko vidimo, je svojo ilustracijo zasnoval kot rebus, ki naj bi dal priimek lastnika:  'turn bull' = 'obrni, zasukaj bika'). Sam Crane s eje včasih prav tako podpisal v obliki rebusa: kot majhna sličica žerjava, pod katero je začetnica W.

Gustav Adolf Closs (1864-1939)

Gustavo Borzaga (1884-1920)

Louis Rhead (1857-1926)

Maximilian Liebenwein (1869-1926)

Robert Anning Bell (1863–1933)

Sidney Lawton Smith (1845–1929) je zgornji ex libris narisal za harvardsko knjižnico, spodnjega pa za znanega ornitologa (ornitologija preučuje ptice) Ruthvena Deana, ki je bil tudi sam zbiralec exlibrisov.

Sicer črnobela ilustracija je bila kasneje ročno pobarvana, za kar je poskrbela Ellen "Nellie" Grant (1855-1922), tretji otrok in edina hči generala in ameriškega predsednika Ulyssesa Granta.

Thomas Bewick (1753-1828) je bil eden najbolj raznovrstnih grafičnih umetnikov druge polovice 18. stoletja. Sčasoma se je specializiral za ilustracije in zgornja oznaka za knjigo je le eden izmed številnih primerov njegove spretnosti rezbarjenja lesa. Ste opazili vrezljano začetnico D?

Bewicka najbolj poznamo po njegovih knjigah Angleške ptice (1797) in Zgodovina štirinožcev (1790). Prav tako je ilustriral več izdaj Ezopovih basni.

Erich Büttner (1889 -1936), nemški slikar, pripadnik dinačnega ekspersionizma, je zgornji exlibris leta 1917 izdelal za slovitega Alberta Einsteina.

Lewis Carrol (1832-1898)  s pravim imenom Charles Lutwidge Dodgson je seveda danes najbolj znan po svoji Alici v Čudežni deželi, manj ljudi pa ve, da je prvo Alice ilustriral kar sam.

Ernest James "Monty" Cross (1880-1942), eden učencev legendarnega Howarda Pylea je zgornji exlibris izdelal po naročilu za Jacka Londona na željo avtorja samega, ki je predlagal tudi motiv. Volk je gotovo najprepoznavnejša asociacija na slavnega avtorja pustolovskih romanov. Ob ušesic so dodane še krplje, eden simbolov Aljaske, Londonovega najbolj priljubljenega prizorišča.

Sedaj, ko smo videli ex librise v številnih različicah, se lahko vprašamo, ali so takšni listki zares zalegli. Povsem dovolj gotovo niso bili, v nekaterih primerih so izposojevalci knjigo zadržali pač z ex librisom vred. Da bi jih lastniki bolj prestrašili, so tako poskušali udi z opozorilnimi napisi. V ZDA so tako bile predvsem proti koncu 19. stoletja v modi pesmi, kjer so bolj ali manj posrečene rime opozarjale pred posledicami, ki te lahko doletijo ob nevestnem ravnanju s knjigo.

Pravzaprav so nekateri ex librisi že v srednjem veku pretili kar s pravimi prekletstvi! No, drugi pa so namesto trkanja na človeško vest ubrali drugačno pot - knjige so preprosto priklenili na mize v srednjeveških knjižnicah - z verigo ...

Paul Friedrich Meyerheim

Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke

K Grimmovim pravljicam se vračamo vedno znova, njihove številne različice in navdih, ki ga dajejo neštetim umetnikom, pa zagotavljajo, da nam zlepa ne bo zmanjkalo materiala za blog o ilustracijah.

Tokrat si bomo ogledali videnje Paula Meyerheima (1842-1915), uspešnega slikarja, ki je zaslovel predvsem s svojimi upodobitvami živali. Zanje se je specializiral že zelo mlad, saj se je spoprijateljil z direktorjem živalskega vrta v Berlinu, le-ta pa mu je omogočil dostop do mest, ki so bila sicer za publiko nedostopna.

Družina Meyerheim je dala kar nekaj slikarjev, saj so se poleg Paula proslavili tudi njegov starejši brat Franz (1838-1880), oče Friedrich Eduard (1808-1879), ki je bil tudi prvi učitelj svojih otrok, in strica Wilhelm (1815-1882) in Hermann (1815-1880).

Ker pa je bil Paul tudi odličen portretist in krajinar, mu seveda prizori iz Grimmovih pravljic, kjer tako so živali kot ljudje umeščeni v čudovito in skrivnostno okolje, niso bili tuji.

Kako jih je torej videl?

Harrison Fisher in podoba Ameriške lepotice

Harrison Fisher (1875-1934)

Harrison Fisher je bil otrok priseljencev češkega porekla (v Ameriko so se priselili s priimokm Fischer, ki so ga nato poangležili z izgubo črke c), ki je imle, kot toliko uspešnih ilustratorjev, umetnost zapisano že v genih.

Njegov oče, ded in praded so bili slikarji in risarji, enak je veljalo tudi za Harrisonovega mlajšega brata.

Čeprav se je rodil v New Yorku, je mladost preživel v Kaliforniji, natančneje v San Franciscu, kjer je njegov oče odprl umetniški studio. Mali Harrison je začel z ukom že pri šestih letih, pridobival formalno izobrazbo v San Francisco Art Association (kasneje preime novan v Umtnostni institut Marka Hopkinsa).

Že kot najstnik je postal svobodni umetnik, ki je prodajal časopisom ulične prizore za njihove izdaje. Čeprav je znal upodobiti tako prometne nesreče, kot prizore z različnih družabnih dogodkov, predvsem pa je znal to narediti hitro (fotografija je bila tedaj še v povojih, zato so časopisi in revije še vedno večinoma sloneli na spretnosti ilustratorjev), se je kmalu pokazalo, kje je njegova največja moč.

To so bili portreti lepotic. Še pred koncem stoletja je zaslovel kot imeniten portretist mladih Američank, katerih podobe na naslovnicah so se sčasoma izkazale za najboljše prodajno orodje. In so še danes, obrazi lepih žensk namreč.

Harrison Fisher je bil v tem tako dober, da so ga celo razglasili za naslednika Charlesa Dane Gibsona, ki je ustvaril takoimenovana Gibsonova dekleta. Tudi Fisherjeve lepotice imajo telesa značilne oblike peščene ure, obraze nežnih potez in zasanjanih oči, pričeske so razkošne, nakodrane, pogosto pokrite z ogromnimi klobuki. Seveda je Fisher ilustriral tudi knjige, pa z eno kar začnimo.

Beverly of Graustark

Zgodba pripoveduje o lepotici z ameriškega juga, ki odpotuje v izmišljeno deželo nekje v vzhodni Evropi (morda med Dunajem in Sant Peterburgom), v njeno življenje pa se vplete kopica skrivnostnih oseb, vključno s plemstvom, razbojniki in prikupnim tujcem ... Po tej veliki uspešnici (druga v seriji o Graustarku Georgea Barra McCutcheona) iz leta 1904 je bil leta 1926 posnet tudi nemi film. Izvirne ilustracije je seveda podpisal Harrison Fisher.

Naslednja serija ilustracij je le leto mlajša, prihaja torej iz leta 1905. Času nocojšnje objave primerno je pustno obarvana.

Hearts and Masks

Pa se vrnimo spet k barvam in še več lepoticam. Še leto kasneje (1906) je izšla knjiga, iz katere predstavljamo še pet ilustracij Harrisona Fisherja.

Cowardice Court

Talent Harrisona Fisherja je seveda kar klical po komercialni izrabi in ob prelomu stoletja ga je prepoznal legendarni William Randolph Hearst, zaradi katerega se je Fisher ponovno preselil v rodni New York. Tam naj bi s svojimi naslovnicami pomagal zagnati New Yoork Journal, a je nato postal slaven predvsem po naslovnicah Cosmopolitana.

Tule jih je nekaj:

Od leta 1900 pa vse do svoje smrti je Harrison Fisher ustvaril skorja vse naslovnice Cosmopolitana. Nekateri menijo, da ga je Hearst nalašč zasul z delom, saj naj bi mu tako preprosto zmanjkalo časa za delo pri konkurenci. Kljub temu je Fisher narisal (med drugim) še kakih 80 naslovnic Saturday Evening Posta.

Tule je še nekaj primerkov:

Kot zanimivost še dodajmo, da je imel Fisher (ne pozabimo, imenovan za naslednika Gibsona) za svoj najljubši model Dorothy Gibson, sicer znan model in igralko, ki je danes še najbolj znana po tem, da je preživela potop Titanica. O svoji življenjski izkušnji je celo napisala scenarij in zaigrala v uspešni filmski uprizoritvi (v nekaj prizorih tudi v izvirnih oblačilih, ki jih je nosila ob evakuaciji z ladje v reševalne čolne), vendar je žal edina kopija filma uničena zaradi požara.

Pogorela pa je tudi večina originalov Harrisona Fisherja, saj jih je eden njegovih sorodnikov po Fisherjevi prezgodnji smrti, v želji po čim lažjem pospravljanju, preprosto - zažgal.