Lucien Metivet (1863-1932) je bil francoski grafični umetnik, ki je zaslovel predvsem s svojimi posterji in naslovnicami za parižansko satirično revijo Le Rire (Smeh, Krohot). Seveda je ustvaril veliko več, od knjižnih ilustracij do humorističnih stripov, veljal je za mojsta karikature, ki je pogosto tudi kaj napisal. Kaj velja torej vedeti o Lucienu Metivetu?
Rodil se je v Parizu kot Lucien Marie Francois Metivet. Njegov oče je bil slikar in učitelj risanja.
Sprva je študiral klasično umetnost, a ga je kmalu zapeljalo v sodobnejše vode. Po Liceju Charlemagne in Akademiji Julian, se je leta 1882 vpisal v Šolo finih umetnosti v Parizu in ob koncu šolanja odslužil leto vojske.
Za enega prvih priznanj velja priložnost, da je lahko (skupaj s Carlosom Schwabejem) ilustriral Sanje Emila Zolaja leta 1890. Toda zaslovel je kot tridesetletnik s posterjem, na katerem je upodobljena Eugenie Buffet, slavna francoska pevka pred prvo svetovno vojno, ki je tedaj nastopala v nočnem lokalu ambasador.
Leto kasneje je Luc, kot se je največkrat podpisal, že narisal prvo izmed svojih naslovnic za Le Rire. Še istega leta je zmagal na natečaju za izdelavo posterja s podobo Napoleona, na katerem je sodelovalo 22 vodilnih ustvarjalcev tega tedaj novega medija, vklujčno s Toulouse-Lautrecom (s katerim sta bila sicer nekaj časa tudi sošolca).
Sledile so številne knjižne ilustracije, vključno z Maupassantovo Mesečino, po kateri je Debussy napisal svoje verjetno najbolj znano glasbeno delo, ilustracijo libreta za operno priredbo Trnuljčice (zgoraj), še več prispevkov za humoristične časnike, našel je celo nekaj časa in sredstev za samozaložniške podvige.
Leta 1900 je na Svetovni razstavi v Parizu zastopal humoristično sekcijo in desetletje kasneje zastopal Francijo z razstavo na Svetovni razstavi v Torinu.
Za svoj ustvarjalni prispevek je bil Metivet leta 1923 imenovan za Kavalirja Legije časti. Istega leta se je tudi poročil s Camille Naulleau, vdovo fotografa Reneja Le Begueja. O njegovem prvem zakonu z Marie Gibert, hčerjo tiskarja in graverja Henrija-Emila Giberta, ki je umrla leta 1922, ni najti uporabnih podatkov.
Praktično vse življenje je preživel v Parizu, ob upokojitvi, ki je približno sovpadala s smrtjo prve soproge, pa se je preselil v predmestje, v sloviti Versailles, kjer je umrl leta 1936. Njegovi posterji danes na dražbah dosegajo po več tisoč evrov.
