Viktor Paul Mohn (1842-1911), krajinski slikar in ilustrator
VP Mohn, kot se je večinoma podpisoval, se je rodil v nemškem mestu Meissen. Njegov oče Johann August je bil mestni arhitekt in urbanist, ki je nasproti družinskega doma kupil slikovito pivovarno. Na takrat petletnega Viktorja je stavba naredila izjemen vtis. Predvsem notranjost ga je navdihnila za risanje in oče mu je priskrbel instrukcije, najprej pri učitelju v mestni šoli, nato pri slikarju, zaposlenem v tovarni porcelana, še kasneje pri Wilhelm Schlechteju, bivšemu študentu slovitega Adriana Ludwiga Richterja. Schlechte ga je ob nedeljah pogosto odpeljal v naravo, kjer je Viktor, oborožen s skicirko, sklenil, da bo postal slikar.
Olje
Akvarel, svičnik in tinta
Njegov oče sprva nad tem ni bil navdušen, a se je kmalu sprijaznil in mu pomagal pri nadaljnem študiju. Že kot 16-letnik je Mohn postal študent Dresdenske likovne akademije, tedaj verjetno najuglednejše umetniške ustanove na svetu, in tri leta kasneje Richterjev študent in varovanec. Že takoj na začetku je prejel več nagrad v obliki štipendij, ki so mu omogočile za tedanje čase skoraj obvezen obisk Italije, kjer mu navdiha ni zmanjkalo. Mohn ni bil le zadnji Richterjev študent, ampak ga ja v šoli tudi nadomeščal kot profesor krajnskega slikarstva, ko se je Richterju poslabšal vid. Sodelovala sta pri več projektih, Mohn pa se je leta 1873 poročil z njegovo vnukinjo Margarethe Gaber.
Šopek pravljic za otroke, naslovnica
Mohn je slikal z oljnimi barvami in akvareli, kratko obdobje je uporabljal tudi sgraffito tehniko, pri kateri se nanese dve plasti v kontrastnih barvah in nato vrhnjo spraska, da nastane dramatičen prostorski učinek. Njegova dela so ocenjevali kot 'bogate stvaritve skromnega umetnika', naročil pa mu zlepa ni zmanjkalo, saj so morali naročniki včasih čakati na vrsto tudi več let. Poleg krajinskih slik je poslikal tudi več sten uglednih hiš in ustvaril več načrtov za vitraže. Posebej v poznejših letih, ko je profesuro v Dresdnu zamenjal s profesuro v Berlinu (kjer je kasneje postal tudi ravnatelj in za kratek čas vršilec dolžnosti ravnatelja mMuzeja dekorativne umetnosti), je ilustriral več knjig, med katerimi posebej izstopa Šopek pravljic za otroke in dom, v kateri se je ob nekaterih najbolj znanih Grimmovih lotil še Perraultovega Obutega Mačka in Andersenove Palčice.
Obuti maček
Umrl je star 68 let.





No comments:
Post a Comment