Charles Edmund Brock - slikar, ilustrator in glasbenik
Najprej bistveno. Govorili bomo o Charlesu Edmundu Brocku (1870-1938) in ne o Charlesu Edmund Brocku (1882–1952). Nista bila le sodobnika in soimenjaka, ampak sta bila tudi oba slikarja in ilustratorja. Ker je nenehno prihajalo do pomot, tudi s finančnimi posledicami, sta se nekega dne domenila, da bo starejši nehal uporabljati ime Edmund, mlajši pa Charles. Tako se je eden odpisoval le še kot C. Edmund Brick, tisti, ki je v načrtu za to objavo, pa Charles E. Brock ali C. E. Brock.
C. E. Brock je imel za povrh še očeta (po imenu Edmund) in tri brate, ki so bili vsi umetniki. No, med vsemi je najbolj zaslovel, a nikoli tako zelo kot na primer Arthur Rackham ali Edmund Dulac. Vsi Brockovi otroci (bile so še tri hčere) so obiskovali ugledni (in ne prav poceni) višji šoli v Cambridgeu in kasneje še tamkajšnjo šolo za umetnost. Vsi so dobili vsaj nekaj glasbene izobrazbe in vsaj štirje so redno nastopali na lokalnih koncertih, še posebej če je šlo za dobrodelne prireditve. Charles je v šoli redno osvajal nagrade na področju risanja in slikanja (njegovi bratje in vsaj ena sestra niso dosti zaostajali), nekaj časa pa je tam tudi poučeval.
Nekaj časa se je dodatno izobraževal še pri kiparju Henryju Wilesu, že pri dvajsetih pa je dobil priložnost ilustriranja za založbo George Routledge & Sons. Očitno so bili z njim zadovoljni, saj so mu po knjigi Padalo zaupali še ilustracijo Nemškega humorja in Ameriškega humorja. Za preboj velja njegovo delo pri Macmillanu (Humorne pesmi in Guliverjeva potovanja) v letih 1893 in 1894.
Med svojo ilustratorsko kariero je ilustriral dela literarnih velikanov, kot so bili Jane Austen, Charles Dickens, George Eliot, Mrs. Molesworth, Sir Walter Scott, Jonathan Swift, William Makepeace Thackeray, a njegov najpomebnejši in najzanesljivejši vir prihodkov so bile revije, kot so bili The Captain, The Graphic, Pearsons Magazine, The Quiver, The Strand in seveda legendarni Punch, za katerega je med 1901 in 1910 ustvaril 109 ilustracij. Nekatere med njimi so bile kasneje izdane tudi kot razglednice. Kako pomemben vir prihodkov je bil Punch (ob honorarju še vrhunska referenca za knjižne založnike), namiguje tudi dejstvo, da se je že leto po začetku sodelovanja lahko oženil, česar mu dobro desetletje ilustriranja knjig ni omogočilo.
Vzporedno je slikal v akvarelu. Njegove slike so bile razstavljene tako na Kraljevi akademiji, kot na Kraljevem institutu. Za najbolj uspele veljajo upodobitve prizorov iz sveta golfa. Leta 1991 je za serijo treh slik neznani japonski zbiratelj plačal milijon in pol dolarjev.
Charles E. Brock je v življenju ilustriral več kot 250 knjig, vendar so nekatere izšle v več, celo trideset delih, torej je knjižnih naslovov manj, a vseeno gre za impresivno številko. Po daljšem pešanju zdravja je umrl leta 1938.
