Lep pozdrav od Parklja!
Parkelj je slovenska različica danes svetovno znanega Krampusa, ki ga je seveda proslavil Hollywood, a je del evropske tradicije že stoletja. Posebej priljubljen je v državah srednje in vzhodne Evrope, še najbolj pa v Avstrji in Nemčiji, s katerima si delimo Alpe. Ime Krampus najpogosteje pojasnjujejo z besedo Krampen (krempelj), a ob ratzlegi ne gre pozabiti na Krampn (gnil, trohneč). Krampus naj bi imel namreč namesto stopal parklje, namesto prstov na rokah kremplje, sledimo pa mu lahko v nordijsko mitologijo, kjer naj bi bil potomec boga podzemlja in smrti.
Ob koncu 19. stoletja je ob razmahu industrije voščilnic Krampus dobil svoje mesto na karticah, ki so danes zelo priljubljene med zbiralci, z dobro ohranjenimi izvirniki, ki dosegajo več sto evrov. Če si ogledamo voščilnice s Krampusom, ki se jih pošilja ob koncu novembra, da naslovnika dosežejo do 5. decembra (takrat Krampus straši naokrog), opazimo ob strašljivi tudi erotično komponento, ki skoraj zagotovo vleče korenine še iz rimskih Saturnalij, obdobja vsesplošnega razvrat v maskah, s katerim so si ljudje v maskah dali duška ob temačnem in depresivnem koncu starega in začetku novega leta.
Slovenska književnost pozna več pravljic o Parklju, najbolj znana je verjetno tista, v kateri se spozna z Miklavžem. Miklavž je namreč na svoji poti obdarovanj naletel na čudno prikazen, ki jo je pregnal z mečem. Ker je zmahnil na slepo, ni vedel, kaj je zadel, a kasneje se je pojavil neznanec nenavadnega videza (Parkelj je temne, kosmate postave, običajno upodobljen z rogovi in visečim rdečim jezikom, nekateri viri dodajajo tudi izjemno neprijeten vonj), ki ga je prosil, če mu vrne odsekani parkelj. Od tedaj sta povezana.
Še eno komponento Krampusa moramo omeniti. Če Miklavž predstavlja dobro in krščanstvo, je Krampus poosebjenje slabega in nekrščanskega. Zato so ga v začetku 20. stoletja uporabili tudi v religiozne in politične namene. Ampak v to se ne bomo posebej poglabljali. Bistveno je, da ga poznamo, in vsaj približno razumemo, od kod prihaja in zakaj postaja v zadnjih letih spet vse bolj priljubljen. Tako priljubljen, da naši severni sosedje redno organizirajo Krampusove procesije, med katerimi so v parklje našemljeni mladci dajejo duška s strašenjem in lovljenjem občinstva. Tako se še enkrat več kaže, da človeška plat nikoli ni samo dobra, ampak vedno lovi ravnotežje med svojimi svetlejšimi in temnejšimi platmi.
Ferdinand Spiegel (1879-1950)
Dobro izkoristite prihajajoče praznike, a nikar ne pretiravajte.
