Prizori z olimpijskih iger v antični Grčiji
Danes si težko predstavljamo poročila o športnih dogodkih brez fotografij, a tisočletja je bila slikovna predstavitev odvisna izključno od nadarjenosti in domišljije umetnikov, ki so na prizoriščih bili ali pa tudi ne. Za tokratno objavo smo izbrali upodobitev olimpijskih iger Heinricha Leutemanna (1824-1905), ki je najraje risal junaške prizore in zemljevide. Olimpijske igre vsekakor spadajo v kategorijo junaštev.
Še majcena tehnična informacija: olimpijske igre so dogodek, ki se po novem (slike, ki jih predstavljamo, so iz leta 1866, torej izpred začetka modernih olimpijskih iger) odvijajo vsake štiri leta (poletna v letih, ki so deljiva s štiri, zimske dve leti prej in dve leti za tem), olimpijada pa se imenuje obdobje med dvemi takšnimi dogodki (dogodek sam traja nekaj tednov). V praksi se v slovenščini oba izraza uporabljata za dogodek (na primer: nastopil je na olimpijadi), za obdobje med igrami pa največkrat rečemo, da gre za olimpijski cikel.
Po tehnični razlagi, s katero lahko dobite stavo ali vsaj uspešno zamorite omizje med spremljanjem borb za olimpijske medalje, gremo k slikam.
Sama pot na olimpijske igre (v grško Olimpijo, seveda) je lahko trajala več tednov in marsikateri tekmovalec je moral ob tem premagati številne nevarnosti.
Olimpijske igre so bile obdobje brez vojn, obvezni so bili pokloni različnim bogovom.
Zmagovalec (zmagovalk ni bilo, tekmovali so le moški) olimpijske tekme je bil deležen najvišjih časti.
Ob vrnitvi domov so zmagovalcem pripravili prisrčne dobrodošlice.
