Gertrud Caspari, umetnica, po kateri se imenuje Caspari slog
Gertrud Caspari (1873-1948) se je rodila kot četrti od petih otrok v družini trgovca, ki je cenil umetnost in je umetniški talent svojih otrok tudi znal primerno podpreti. Žal je umrl, ko je imela Gertrude komaj 15 let. Najprej se je izobrazila za vzgojiteljico, a že leto kasneje vpisala študij učiteljice risanja v Dresdnu, ki ga je zaključila leta 1898. Zaradi obolele žleze ščitnice, ki jo je za več let prikovala na posteljo, se je posvetila ilustriranju. Rezultat je bila njena prva avtorska slikanica Živa igrača, ki je izšla leta 1903.
Zelo je bila navezana na svojega brata Waltherja, s katerim je sodelovala tudi pri naslednjih dveh slikanicah, ki sta prepričali uglednega založnika Alfreda Hahna v Leipzigu, s katerim je nato sodelovala več desetletij. Walther jo je vpeljal v svet časopispov in revij, tako da sta bila kmalu zasuta z delom. Ko je leta 1913 umrl, je delala še več. V življenju je ilustrirala približno petdeset svojih in dvajset knjig drugih avtorjev. Poleg knjig so bile tu še razglednice, koledarji, naslovnice družabnih iger, ... Ni ji bila tuja niti stenska poslikava ali slikanje po steklu.
Leta 1948 so jo zaradi padca sprejeli v bolnišnico, kjer je po zapletih umrla.
Umetniško pot je začela pod močnim vplivom romantičnega sloga Ludwiga Richterja (1803-1884) in njegovega učenca Oscarja Pletscha (1830-1888), pomešanega z učinki pedagoške reforme ob prelomu iz 19. v 20. stoletje. Opaziti je tudi primesi Art Nouveauja in japonskih lesenih blokov. Gertrud je kmalu izpilila lasten prepoznaven slog, ki so ga kmalu začeli posnemati številni drugi in ga še vedno, zato se imenuje Caspari slog.
Značilnost Caspari sloga so svetle, tople in enakomerne barve, preproste perspektive in poudarjeni robovi. Izvirniki njenih del so v povprečju trikrat dražji od enako ohranjenih izvirnikov njenih sodobnikov. To pomeni, da za nepoškodovano razglednico lahko plačate okrog petnajst, za slikanico pa med sto in sto petdeset evrov.
Večina njenih rokopisov, skečev in izvirnih ilustracij je bila uničena ob bombardiranju Leipziga leta 1943, kjer je imel sedež njen založnik. Kar je obdržala pri sebi, so takoj po njeni smrtu pokradli. Nekatera njena dela občasno še vedno ponatisnejo, za kar skrbi družinska fundacija Caspari. Po njej se imenuje ulica v Dresdnu.